Balkanski orožarski posli (video)

Srbsko ministrstvo za obrambo je na svoji spletni strani oznanilo, da bo Srbija prodala 282 tankov T-55 sovjetske proizvodnje, 16 tisoč pištol in 5000 raketometov, poleg tega pa še na tisoče nabojev in granat. Orožje bodo odprodali, ker ''ni potrebno za normalno delovanje obrambnih sil''. Odprodali ga bodo preprosto zato, ker je zastarelo, s kupnino pa bodo nakupili novo orožje. Orožje bodo prodali na dražbi, zanj pa lahko licitirajo le podjetja, ki imajo licenco za prodajo orožja v tujino.

V zadnjem primeru Srbi prodajajo staro orožje. Toda države Balkana, ki so bile še pred dvajsetimi leti zapletene v vojno, stavijo tudi na vojaško industrijo kot pomemben del gospodarstva. V Srbiji, na Hrvaškem in v BiH s prodajo nove vojaške opreme služijo milijone. Ocenjujejo, da je Srbija lani prodala za 750 milijonov evrov vojaške opreme, Hrvaška za 143 milijonov evrov, Bosna in Hercegovina pa za sto milijonov evrov.

Najvišje plače v gospodarstvu Kako močna je srbska vojaška industrija, priča novica iz konca lanskega leta, ko je sindikat zaposlenih v vojaški industriji napovedal stavko, ker je tudi njih doletelo desetodstotno znižanje plač zaradi višjega davka. Zahtevali so, da bi bili zaposleni v vojaški industriji izvzeti iz nove uredbe o zmanjševanju plač. Izkazalo se je, da nekaj tovarn vojaške industrije zadnja leta sploh ni plačevalo davkov in socialnih obveznosti do zaposlenih.

Hkrati pa je javnost tudi izvedela, da so v petih tovarnah, ki izdelujejo vojaško opremo, plače precej višje, kot je državno povprečje. Ter da te tovarne s subvencijami izdatno zalaga država, ki je samo lani vanje vložila okoli sto milijonov evrov.

Tako je država postala večinska lastnica šestih največjih tovarn srbske vojaške industrije. In to kljub temu, da je po poročanju srbskega medija Vesti država razočarana, ker ta podjetja raje, kot da bi delala vojaško opremo za srbsko vojsko, sklepajo pogodbe za izvoz.

Srbski raketometi Izraelu, pištole Američanom Kljub temu srbska vojaška industrija z državnimi pogodbami profitira. ''Vojaški industriji država omogoča velike posle, zaradi česar so te tovarne v dobrem položaju in lahko zaposlijo več ljudi. Tako se na vojaško industrijo veže tudi socialna dimenzija,'' je navezo med državo in srbsko vojaško industrijo za Al Jazeero opisal Marko Milošević, raziskovalec beograjskega inštituta za varnostno politiko.

In srbska vojaška industrija zaradi tujih kupcev cveti. Orožje prodajajo v ZDA, Italijo, Belgijo in na Bližnji vzhod. Srbija denimo sklepa velike posle z Irakom in jim prodaja strelivo, puške in celo šolska letala.

Tudi Izraelu so v času napadov na Libanon prodali velike količine raketometov in strelnega orožja. Tovarna, ki jih je izdelovala, je morala zaradi velikega naročila celo usposobiti že opuščene obrate, v katerih so orožje proizvajali še v času SFRJ.

Zastava izdeluje enega najboljših mitraljezov na svetu Največje srbske vojaške tovarne so sicer Zastava orožje iz Kragujevca, Prvi partizan iz Užic, Krušik iz Valjeva, Sloboda iz Čačka, Milan Blagojević iz Lučan in Prva iskra iz Baričev.

Zastava orožje izdeluje mitraljez M 84, za katerega trdijo, da je eden najboljših na svetu. Pohvalijo se tudi s puško M 21, ki je narejena po enakem sistemu kot legendarni kalašnikov. V svetu so menda zelo iskane tudi njihove ostrostrelske puške ''črna strela'' in pištole CZ 999.

Direktorji tovarne nenehno zatrjujejo, da imajo toliko naročil, da komajda lahko izpolnijo vsa. Po poročanju revije Danas naj bi lani samo v ZDA prodali za 32 in pol milijonov dolarjev orožja, kar naj bi bil rekord v vseh 160 letih obstoja tovarne.

Hrvaške pištole kakovostne kot volkswagen passat Tudi Hrvaška vojaška industrija izvaža v ZDA. Podjetje HS Produkt iz Karlovca je lani v Ameriko izvozilo 400 tisoč pištol. Najbolj iskane so pištole HS2000 in XD. ''Te pištole so priljubljene, ker so vrhunske kakovosti, a cenejše od konkurence. Recimo, da so te pištole nekaj takega kot passat med službenimi avtomobili,'' je za Al Jazeero razložil urednik portala Defender.hr Mario Duspara.

Samo lani se je proizvodnja v hrvaški vojaški industriji povečala za 20 odstotkov in proizvedli so za 195 milijonov evrov opreme. Po poročanju portala portal.hr naj bi bila hrvaška vojaška industrija leta 2013 celo med 25 največjimi svetovnimi izvozniki. Večina podjetij je v zasebnih rokah, kar pa ne pomeni, da pri spodbujanju vojaške industrije ne sodeluje država. Z začetkom letošnjega leta so podpisali pogodbe z 22 domačimi podjetji vojaške industrije za dobavo opreme hrvaški vojski.

Poleg pogodb o dobavi orožja pa hrvaška država svoji vojaški industriji pomaga tudi po diplomatski poti. Lani so denimo predsednik Ivo Josipović, minister za obrambo Ante Kotromanović in poveljnik generalštaba general Drago Lovrić po pisanju Poslovnega dnevnika v Azerbajdžanu lobirali za posel enega od vojaških podjetij, ki jim bo dostavilo stroje za razminiranje.

Milijon čelad v 60 držav Poleg orožja so med najbolj uspešnimi podjetji tudi tista, ki izdelujejo zaščitno opremo. Recimo družinsko podjetje Šestan-Busch iz Medžimurja izdeluje zaščitne čelade. Najprej so jih uporabljali v hrvaški vojski, zdaj jih izvažajo v 60 držav. V zadnjih 15 letih so jih izvozili okoli milijon. Zaposlujejo 50 ljudi in vsako leto zaznajo od 20- do 25-odstotno rast proizvodnje. Nenehno vlagajo v razvoj in trdijo, da so zdaj njihove čelade za 50 odstotkov bolje balistično zaščitene, kot so bile na začetku proizvodnje.

Zanimivo je, da se za razliko od srbskih kolegov hrvaška vojaška industrija kot razlog, zakaj so tako uspešni, brez zadrege sklicuje na vojno. Češ da so v tem času pridobili izkušnje in da kupci raje kupijo proizvode, ki so bili preizkušeni na terenu. ''Hrvaška vojaška industrija je prav zaradi tega ena najboljših na svetu,'' je zatrdil direktor tovarne čelad Alojzije Šestan.

Hrvati oborožujejo Američane, Savdijce in Grke Po podatkih portala Defender.hr je Hrvaška lani vojaško opremo izvažala po svetu od Avstralije, Francije, Iraka, Rusije, ZDA do Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov.

Patruljne čolne pa so izvozili v Bangladeš in Gibraltar, prav te dni pa so Grčiji predali prvega od šestih patruljnih čolnov za obalno stražo v Pireju. Pogodba je vredna 13 milijonov evrov, večinoma pa se financira iz skladov Evropske skupnosti.

Letos si velike posle obeta tudi podjetje Đuro Đaković, je v najožjem izboru podjetij za dobavo oklepnih vozil Kuvajtu. To podjetje sicer pri izdelavi oklepnikov sodeluje s Patrio.

V Bosni vojaško industrijo spodbujajo Američani Pred nekaj tedni se je v nezavidljivem položaju znašla bosanska vlada. Sarajevsko podjetje Unis je namreč sklenilo pet milijonov evrov vreden posel za izvoz streliva v Ukrajino.

Ko so bosansko vlado prosili za dovoljenje za izvoz orožja, ga minister za zunanjo trgovino Boris Tučić ni hotel izdati, pozneje pa je zaradi tega odstopil, češ da so nanj pritiskali. V Unisu so bili ogorčeni, češ da bi take odločitve lahko ogrozile celotno bosansko vojaško industrijo, ki naj bi bila ena redkih bosanskih dobičkonosnih vej industrije.

V veliki meri tudi zaradi velikih vlaganj Američanov. Ameriško podjetje Howell Machine je strateški partner največjih bosanskih podjetij vojaške industrije Igmana iz Konjic, Unis Ginex iz Garažda, Binasa iz Bugojna ter Pretisa in Zraka iz Sarajeva. Vsa podjetja so sicer v državni lasti, z njimi pa upravljajo Američani. Ideja Američanov je, da bi z bosanskimi podjetji prevzeli evropski primat v proizvodnji streliva. Samo v podjetju Ginex letno izdelajo 700 milijonov nabojev, proizvodne linije so že povečali. V podjetju Igman so lani prodali za 50 milijonov evrov nabojev, za letos pa imajo pogodbe že sklenjene za 80 milijonov evrov.

Ironija na delu Pravzaprav je ironično, da je prav vojna industrija ena najbolj uspešnih panog gospodarstva v državah, ki še niso pozabile zadnje vojne.