Afrika v razvoju: mobilnik ima že polovica prebivalcev

Pred kratkim smo pisali, da si ustanovitelj Facebooka v luči širitve družabnega omrežja med revne Afričane prizadeva za širitev interneta po črni celini. Britanski medij BBC pa zdaj piše, koliko je sodobna tehnologija Afričanom že na voljo.

Bolj kot pametni gredo v promet poceni telefoni Izkazalo se je, da o Afriki in njenem razvoju ni več mogoče govoriti brez omembe mobilnih telefonov. Medtem ko klasična telefonija zaradi redke poseljenosti in pogosto težko dostopnega terena ni prinesla bistvenega gospodarskega učinka, se je mobilna telefonija izkazala za nasprotno, saj je z njo na tak ali drugačen način povezana večina novosti.

Še leta 2000 je mobilni telefon imelo komaj en odstotek od 1,1 milijarde prebivalcev črne celine, danes ga ima v žepu že skoraj polovica Afričanov, do konca leta naj bi bilo takih 600 milijonov oziroma 56 odstotkov prebivalcev, po nekaterih ocenah celo 80 odstotkov.

Medtem ko v razvitem svetu stavimo na pametne telefone z nepregledno množico funkcij, je v Afriki ključnega pomena dolga življenjska doba baterije. Zato prevladujejo cenejši, preprostejši in energetsko varčni telefoni. Ključna funkcija so SMS-i, čemur poudarek daje tudi 35 operaterjev mobilnih omrežij v Afriki.

Ključnega pomena so bančne storitve V luči mobilne eksplozije tuje multinacionalke v Afriki že iščejo nove poslovne priložnosti, tako z vidika kupcev kot z vidika nove delovne sile. Posledice razvoja mobilne telefonije se odražajo tudi v vsakdanjem življenju Afričanov.

Kmetom je telefon postal ključni vir informacij o konkurenčnosti cen na tržnici, zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju so aplikacije pametnih telefonov v veliko korist pri postavljanju diagnoz.

Veličina razcveta je pa v mobilnem plačilnem sistemu M-Pesa, ki je zaživel leta 2007 in ima danes že več kot 18 milijonov uporabnikov. Z njim lahko uporabniki urejajo praktično vse finance, od plačevanja elektrike, vode, živil in drugega blaga, do neposrednih nakazil in najemanja kreditov. Obenem se je mobilna plačilna politika v Afriki izkazala za izjemno učinkovit boj zoper davčne utaje in goljufije.

V Nigeriji si želijo širokopasovnega interneta Večji del črne celine je sicer pokrit s počasnejšim, 2G omrežjem, vendar so nekateri operaterji že začeli delati na dostopu do hitrejših omrežij.

Nekoliko slabše so možnosti glede dostopa do interneta, a tudi tu delajo na razvoju. V Nigeriji, najbolj poseljeni afriški državi, imajo 42-odstotno internetno pokritost. Internet je bolj ali manj počasen, a ker se zavedajo pomena informacijske in komunikacijske tehnologije, nameravajo oblasti do leta 2017 zagotoviti širokopasovni internet.

Brez znanja tehnologija nima pomena A visoka tehnologija ne bo nikomur koristila, če ne bo pravega znanja uporabnikov. Po podatkih Združenih narodov v Afriki še vedno 21 milijonov otrok nima dostopa do osnovnega izobraževanja, tisti ki se lahko šolajo, si morajo razred deliti tudi z 80 otroki. Številne šole nimajo urejenega dostopa do vode, sanitarij in elektrike. Marsikje nimajo niti za učbenike in dobre učitelje.

Nigerijska fundacija Mladi za tehnologijo zato opozarja, da bi z uvedbo visoke tehnologije oblasti morale poskrbeti tudi za izobrazbo in usposabljanja. Sam štiripasovni internet po njihovem prepričanju državi ne bo nič koristil, brez znanja so povsem nekonkurenčni.

Mlade je zato treba naučiti, kako se tehnologija uporablja in kakšen je njen potencial.