Spotkast
Četrtek, 31. 10. 2024, 21.44
1 mesec, 3 tedne
Spotkast z Evo Cimbola
Meri Verdinek o pogovoru z dušami: Vedno sem z eno nogo gor, z eno nogo dol #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,28
Prvi november, dan spomina na mrtve, je slovenski državni praznik in dela prost dan. Praznik je sicer različica krščanskega praznika vsi sveti. Na ta dan je še vedno značilno množično obiskovanje grobov in se s cvetjem ter prižiganjem sveč pokloniti spominu na mrtve. Prav zaradi tega je tokratni Spotkast nekoliko drugačen. Spoznali boste Meri Verdinek, ki je medij oziroma je njeno poslanstvo prenašanje sporočil pokojnih. Pogovarja se z dušami, vodniki in angeli. Kako jih lahko zaznamo v vsakdanjem življenju, kdaj je ugotovila, da ima poseben dar in kako kanaliziranje sploh poteka, boste izvedeli v tokratni epizodi Spotkasta. In … v studiu, poleg snemalcev, nisva bili sami.
Meri Verdinek je mama dveh otrok, trenutno na porodniški s svojim štiri mesečnim sinom, a si je kljub temu vzela čas tudi za naš pogovor. Sama sebi reče medij, čeprav priznava, da te besede večina ljudi še ne pozna.
"Medij je v bistvu nekdo, ki prenaša sporočila angelov, vodnikov ali duš pokojnih. Informacijo, ki jo dobim v energiji, pretvorim v tebi znano. Ti boš slišala, ker uporabim besedo, čeprav jaz morda vidim sliko. Obstajajo tudi mediji, ki ne prenašajo sporočila pokojnih, ampak angelov in vodnikov, in oni v resnici počnejo isto," nam je v uvodu razložila Meri in poudarila, da je interpretacija teh energij še vedno različna.
"Medij je v bistvu nekdo, ki prenaša sporočila angelov, vodnikov ali duš pokojnih. Informacijo, ki jo dobim v energiji, pretvorim v tebi znano," svojo vlogo medija pojasnjuje Meri Verdinek.
"V resnici imamo to vsi v sebi"
V Spotkastu je Meri pojasnila tudi, da imamo v resnici v sebi vsi podobne sposobnosti. "Rodimo se z vsemi temi sposobnostmi, potem pa se nekje med šestim in osmim letom starosti začnejo ti kanali zapirati – kanali jasnovidnosti, čutnosti, jasnoslušnosti, jasnovednosti, s katerimi pridemo na svet. Zapirati se začnejo zaradi sistema, v katerega se hitro vključimo, tudi zato ker otroci spremljajo starše in starši so modrejši in imajo vedno prav." In zaradi tega velikokrat otrok sploh ne pove, da kaj vidi ali sliši, ker mu je nerodno in ga je morda celo strah, kaj bodo rekli odrasli.
Tudi Meri se tako spominja svojega otroštva. "Ko sem bila majhna, sem videla svetlobne kroge. To sem si razlagala, da so to Angeli, ki me varujejo. Prihajam iz krščanske vzgoje in vere, kjer seveda velja, da se duše umrlih pusti pri miru, zato tudi nisem prav veliko razlagala in spraševala. Sem pa nekoč sestri in njeni prijateljici rekla, da razmišljam, kako se lahko nekdo uleže na tirnice in čaka, da pripelje vlak. In ko je potem kmalu na tak način odšel oče njune prijateljice, sem se malenkost ustrašila in se začela zavedati, da očitno imam dar."
Vsi se rodimo z vsemi temi sposobnostmi, potem pa se nekje med šestim in osmim letom starosti začnejo ti kanali zapirati, pravi Meri Verdinek.
Prihaja iz krščanske družine, zato se zaveda, da je bilo njenim najbližjim verjetno od začetka precej težko. Cerkev namreč pravi, naj pustimo pokojne pri miru, drugačni so pogledi na reinkarnacijo, ki z vidika Cerkve ne obstaja, Meri pa pravi, da ji njene določene izkušnje komunikacije dajejo vedeti, da obstaja. Kljub tem razlikam se z žarom v očeh spominja duhovnika Jožeta, ki je bil pomemben v njenem življenju. Kot pravi, je imela vedno občutek, da jo je razumel, čeprav se z njim ni nikoli zares pogovarjala o tem, da jo zanima več od Cerkve.
Ob 1. novembru naredite, kar čutite, da je prav
Glede 1. novembra, dneva spomina na mrtve, Meri poudarja, da ni pravila, kaj je prav in kaj ne. Če obiščemo grobove in pokopališča samo zato, da ne bodo rekli, da nismo šli in to v resnici delamo za druge, se vprašajmo, kaj smo s tem naredili, če tega v resnici ne čutimo. "Nisem zagovornik, da prvega novembra vsi hitimo na grobove, ker je pomembneje, da greš, ko to čutiš, kjer to čutiš. Nekateri se zelo radi vračajo na kraje, kjer so bili s pokojniki zadnjič, spet drugi nikoli več ne obiščejo teh krajev. Pravilo je, da naredimo, kar mi čutimo, da je prav." Ob tem opozarja tudi na to, da so pokopališča kraj, kjer je ogromno energij, kjer je ogromno žalosti, jeze, razočaranj, morda pri kom celo veselja, in tisti ljudje, ki so bolj senzibilni, lahko to zelo močno zaznavajo in jim je to v določenem trenutku prenaporno.
Kdo je bil z nami v studiu med snemanjem Spotkasta?
Doživeli smo izkušnjo medijstva v praksi
Ob koncu Spotkasta je Evo zanimalo, ali sta v studiu poleg dveh snemalcev sami. Sskupaj z Meri je želela pokazati izkušnjo medijstva in rezultat ni presenetil samo Eve, ampak tudi enega od fantov v studiu. Kaj so doživeli, pa preverite v tokratni epizodi Spotkasta z Evo.
