Petek, 13. 10. 2023, 7.50
1 leto, 1 mesec
Žugljevi brskali tudi po računih žene Igorja Zorčiča
Na seznamu ljudi, ki jim je urad za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja v času tretje Janševe vlade prečesaval bančne račune, je bila po informacijah N1 in portala Necenzurirano tudi žena takratnega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, brežiška odvetnica Nataša Vrečar Zorčič.
Datumi prečesavanja njenih računov sovpadajo s časom, ko je Janševa koalicija hotela razrešiti Zorčiča s položaja predsednika državnega zbora.
"To je svinjarija prve vrste. Zaradi takšnih ljudi, kot je Damjan Žugelj, ljudje nimajo več zaupanja niti v najvišje državne institucije. Ustrezno bom ukrepala, ker gre za hud poseg v človekovih pravice in zagotovo bom tudi sama podala kazensko ovadbo zoper Žuglja zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja na mojo škodo," je zadevo komentirala Nataša Vrečar Zorčič.
NPU zaradi suma zlorabe uradnega položaja ovadil Damjana Žuglja
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je po poročanju spletnega portala N1 zaradi suma zlorabe uradnega položaja kazensko ovadil nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce. Grozila naj bi jim do tri leta zapora.
NPU je kazensko ovadbo poslal na specializirano državno tožilstvo, ki bo zdaj odločilo, ali bo Žugelj moral pred sodišče. Po navedbah N1 enako velja za "nekaj" Žugljevih tesnih sodelavcev, ki so bili med redkimi uslužbenci urada z dostopom do najbolj občutljivih podatkov.
Urad za preprečevanja pranja denarja je po poročanju portala N1 na podlagi anonimke leta 2021 sprožil eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Obsežno dokumentacijo naj bi po poročanju portala Necenzurirano hranil v prostorih nekdanjega arhiva, del te dokumentacije pa naj bi medtem celo izginil.
Žugelj je maja v odzivu na razkritje medijev med drugim zapisal, da pri preiskavi ni šlo za nobeno "nobeno pregledovanje in preverjanje lastnikov medijskih hiš", "takšne lažne obtožbe in vodenje postopkov po nareku medijev" pa imajo po njegovih besedah za cilj osebno diskreditacijo ter "lahko povzročijo nesluteno nestabilnost v postopkih tudi v drugih državah".
Na informacije se je takrat odzval tudi predsednik vlade Robert Golob. Če razkritja držijo, gre po njegovih besedah za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev. Kot je poudaril, v demokratični in pravni državi "ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe".