ZSSS Pahorju predstavil odklonilna stališča do direktive o delovnem času

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) so Pahorja pozvali, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da takšen predlog ne bo sprejet, Pahor pa je napovedal, da bo njihove poglede upošteval. Ministri EU za zaposlovanje so namreč junija v času slovenskega predsedovanja EU dosegli politični dogovor o spremembah direktive o delovnem času, ki tedenski delovni čas omejuje na 48 ur, a dovoljuje izjeme, ki omogočajo celo 60- ali 65-urni delavnik. "Mnoge rešitve so absolutno nesprejemljive" Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da so mnoge rešitve v predlogu sprememb direktive absolutno nesprejemljive, saj so v jasnem nasprotju s predlogom sprememb direktive, ki ga je leta 2005 v prvem branju potrdil Evropski parlament. Takrat so poslanci Evropskega parlamenta po njegovih navedbah dali nedvoumno sporočilo, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka iz predloga umaknejo vse izjeme, ki bi omogočale, da zaposleni na teden delajo več kot 48 ur.

Semolič je izrazil obžalovanje, da so prav med slovenskim predsedovanjem EU članice sprejele predlog sprememb direktive, ki ne sledi zahtevam parlamenta in ponovno uvaja izjeme, po katerih bi zaposleni lahko na teden delali tudi več kot 60 ur. Po prepričanju sindikatov je smisel direktive o delovnem času preprečiti delodajalcem, da bi konkurenčnost gradili na delovnem času preko razumne meje. Poleg tega je Semolič spomnil tudi, da je trenutni predlog sprememb, ki so ga sprejeli ministri EU za zaposlovanje, v nasprotju z več sodbami Sodišča Evropske skupnosti, saj se neaktivni del časa dežurstva ne upošteva kot delovni čas in pri izračunavanju dnevnih in tedenskih počitkov.

"Delo moramo prilagoditi človeku in ne človeka delu" Semolič je povedal, da so predsednika vlade pozvali, naj v nadaljevanju zakonodajnega postopka storiu vse, kar je v njegovi moči, da obstoječi predlog sprememb direktive ne bi bil sprejet v Evropskem parlamentu. Če pa bi parlament predlog zavrnil in bi prišlo do spravnega postopka med Evropsko komisijo, članicami unije in Evropskim parlamentom, pa sindikati želijo, da bi vlada zastopala njihova stališča. "Delo moramo prilagoditi človeku in ne človeka delu. Tu gre ta direktiva predaleč in bi tudi v Sloveniji močno znižala standarde, ki jih imamo vgrajene v delovnopravno zakonodajo," je zaključil Semolič.

V ZSSS zahtevajo, da poslanci v Evropskem parlamentu obstoječega predloga sprememb direktive ne potrdijo, saj bi se po njihovem prepričanju s tem znižala raven doseženih delavskih pravic v EU, kar bi se zgodilo prvič v njeni zgodovini. Zato tudi slovenske poslance v Evropskem parlamentu pozivajo, da glasujejo proti predlagani direktivi. V ZSSS poleg možnosti podaljševanja tedenskega delovnega časa preko 48 ur in neupoštevanju neaktivnega dela dežurstva kot delovnega časa nasprotujejo tudi podaljševanju obdobja za preračunavanje povprečnega delovnega tedna. Prepričani so namreč, da ima omejitev maksimalnega delovnega tedna na 48 ur ustrezen pomen le, če referenčno obdobje ni predolgo.

"Članice bi rade uvedle daljše in neprimerne delovne ure" Poleg tega opozarjajo, da bi članice s tem predlogom rade uvedle daljše in neprimerne delovne ure za številne delavce. Delodajalci bodo lahko po njihovem prepričanju zahtevali od delavcev, da bodo delali do 78 ur (in v nekaterih primerih celo 85 ur) tedensko, nekaj tednov ali celo mesecev zaporedoma, brez ustreznega počitka. Sporno se jim zdi tudi določilo, da je delodajalec dolžan delojemalce le obvestiti o spremembah vzorca delovnega časa, ne pa da ima tudi zaposleni pravico predlagati spremembe v njegovem delovnem urniku. Tako namreč zaposleni po njihovih navedbah ne bo imel nobene možnosti usklajevanja delovnega in družinskega življenja ter prostega časa.

V ZSSS zato zahtevajo takšne delovne ure, ki bodo spoštovale zdravje in varnost pri delu, bodo dostojno plačane in bodo v večji dovoljevale usklajevanja delovnega in družinskega življenja ter prostega časa. Če pa poslanci Evropskega parlamenta ne bodo upoštevali zahtev ZSSS in ostalih 82 članic Evropske konfederacije sindikatov in bo trenutni predlog podprl, pa ZSSS od vlade pričakuje, da ne bo dovolila znižanja sedanje ravni delavskih pravic v Sloveniji. Predlogu sprememb direktive je sicer že ostro nasprotoval odbor Evropskega parlamenta za delo in socialne zadeve.

Pahor: Tako v Sloveniji kot na ravni unije zagovarjam enaka načela Predsednik vlade Borut Pahor pa je opozoril predvsem na dejstvo, da trenutno v EU ni soglasja med delodajalci in sindikati glede vprašanja urejanja delovnega časa na ravni unije. Pahor je poudaril, da tako v Sloveniji kot na ravni unije zagovarja enaka načela. Po njegovem prepričanju si je namreč v odsotnosti soglasja med socialnimi partnerji treba prizadevati za nadaljevanje tega dialoga, vse dokler ni dosežen kompromis.

Pahor je tudi napovedal, da se bo med svojim obiskom v Bruslju v začetku decembra skušal srečati z vsemi sedmimi evropskimi poslanci iz Slovenije, s katerimi želi vlada izmenjati stališča o tem in nekaterih drugih vprašanjih, kjer je potreben nacionalno soglasje, da Slovenija uveljavi svoje interese v EU. Dejal je, da bo tudi predsedniku Evropskega parlamenta Hansu-Gertu Pötteringu prenesel stališče, po katerem je za predlog sprememb direktive o delovnem času zelo slaba popotnica, da prihaja brez socialnega sporazuma. Po njegovem prepričanju je dovolj zgodaj, da unija premisli o potrebnosti sprejema direktive v času, ko delodajalci zaradi krize celo skrajšujejo delovni čas. Vlada si bo prizadevala, da se do ponovne okrepitve konjunkture najde kompromisna rešitev.

"Okrepljeni socialni dialog bo trajal ves čas trajanja gospodarske negotovosti" Pahor še dejal, da bo v Sloveniji okrepljeni socialni dialog trajal ves čas trajanja gospodarske negotovosti. Že to soboto se bo vlada sestala s predstavniki delodajalcev, prihodnji petek pa z vsemi sindikati. Od socialnih partnerjev pričakuje, da bodo predstavili memorandume s pričakovanji, kako naj vlada ukrepa v teh težkih gospodarskih časih. Poudaril je tudi, da vlada v času negotovih gospodarskih razmer ne bo podpirala podjetij, ki niso konkurenčna in nimajo razvojne vizije, in tako metala davkoplačevalskega denarja v vrečo brez dna. Pomagala pa bo delavcem pri prezaposlitvi in malim in srednjem podjetjem, ki bodo zaposlovala in ustvarjala delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

GZS: Predlog uvaja prožnost delovnega časa V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so izrazili podporo predlaganim spremembam direktive EU o delovnem času, o katerih so članice EU junija dosegle politični dogovor. Po njihovem prepričanju predlog uvaja prožnost delovnega časa in vsebuje vse varovalke za usklajevanje družinskega življenja in prostega časa z delovnim časom.

"Spremembe direktive v celoti upoštevajo javni interes" Ministri EU za zaposlovanje so junija v času slovenskega predsedovanja EU dosegli politični dogovor o spremembah direktive o delovnem času, ki tedenski delovni čas omejuje na 48 ur, a dovoljuje izjeme, ki omogočajo celo 60- ali 65-urni delavnik. Gre za enega najbolj zahtevnih zakonodajnih dosjejev v uniji, saj pogajanja o spremembah direktive o delovnem času tečejo že od leta 2004. V GZS so prepričani, da predlagane spremembe direktive v celoti upoštevajo javni interes in ne pomenijo dodatnih obremenitev zaposlenih v zasebnem sektorju. V zbornici poudarjajo, da direktiva po definiciji predstavlja splošen akt na ravni EU, zato tudi zajema zgolj splošne usmeritve. Socialnim partnerjem v posameznih članicah pa obenem omogoča avtonomno prilagajanje lastnim interesom.

"Države delovne procese v posameznih dejavnostih lahko prilagajajo javnemu interesu," poudarjajo v GZS. Kot glavno spremembo, ki jo uvaja direktiva, izpostavljajo delitev časa dežurstev na delovnem mestu v aktivni in neaktivni del ter hkrati neupoštevanje neaktivnega dela dežurstva v polnem delovnem času. Na GZS tudi opozarjajo, da predlog direktive uvaja izrecno zahtevo po usklajevanju družinskega življenja in prostega časa delavcev z delovnim časom.

V gospodarstvu se že pojavlja vprašanje krajšanja delovnega časa Na GZS predlog direktive podpirajo, ker po eni strani omogoča prožno urejanje delovnega časa, po drugi strani pa potrebe delovnih procesov in javnega interesa ščiti tako z možnostmi drugačnih rešitev držav članic kot tudi z možnostjo sodelovanja socialnih partnerjev. Poudarjajo tudi, da je čas dežurstev in pripravljenosti na delo na domu v Sloveniji urejen s panožnimi kolektivnimi pogodbami, tako z vidika delovnega časa kot z vidika plačila za delo. "Sama direktiva neposrednega vpliva na urejanje delovnega časa v zasebnem sektorju v Sloveniji ne bo imela, daje pa možnosti za spremembe," so zapisali na GZS. V trenutnem obdobju gospodarske krize v Sloveniji na GZS sicer ne vidijo potrebe po daljšanju delovnega časa v zasebnem sektorju, temveč opozarjajo, da se v gospodarstvu že pojavlja vprašanje krajšanja delovnega časa.