Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
14. 8. 2019,
14.16

Osveženo pred

5 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,67

20

Natisni članek

Natisni članek

pokrajine občine Mestna občina Ljubljana

Sreda, 14. 8. 2019, 14.16

5 let, 2 meseca

Znano, kako bi bilo videti 11 pokrajin

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,67

20

Pokrajine | Foto Samo Drobne

Foto: Samo Drobne

V okviru ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno tudi, kako bi bile videti in kje bi imele sedeže.

Na spletni strani pokrajine.si so namreč objavili osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je pripravila ožja strokovna skupina pod vodstvom Brezovnika. S tem zakonom bi ustanovili pokrajine, določili njihova območja, imena in sedeže ter število članov prvih pokrajinskih svetov.

Dobili bi Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Kot izhaja iz predloga, avtorji predlagajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bil v istem, ampak različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin pa bi lahko pokrajinski sveti spremenili in določili s statutom pokrajine.

Mestna občina Ljubljana bi bila samostojna pokrajina

Predlagajo, da bi bila Mestna občina Ljubljana samostojna pokrajina. Maribor bi bil sedež Zahodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Lenartu. Južno Štajerska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Žalcu, sedež sveta občin v Zagorju ob Savi. Ptuj pa bi bil sedež Vzhodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež sveta občin pa v Ljutomeru.

Boštjan Brezovnik | Foto: STA , Foto: STA , Sedež Pomurske pokrajine bi bil v Murski Soboti, sedež pokrajinskega sveta v Lendavi, sedež sveta občin v Gornji Radgoni. Koroška pokrajina bi imela sedež v Slovenj Gradcu, sedež njenega pokrajinskega sveta na Ravnah na Koroškem in sedež sveta občin v Dravogradu. Za sedež Savinjsko-šaleške pokrajine bi določili Velenje, za sedež njenega pokrajinskega sveta Šoštanj in sedež sveta občin Mozirje.

Dolenjska pokrajina bi imela sedež v Novem mestu, sedež pokrajinskega sveta v Krškem in sedež sveta občin v Kočevju. Kranj bi določili kot sedež Gorenjske pokrajine, medtem ko bi bil sedež njenega pokrajinskega sveta v Domžalah in sedež sveta občin na Vrhniki. Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin pa v Idriji. Sedež Primorsko-notranjske pokrajine pa bi bil v Kopru, medtem ko bi za sedež pokrajinskega sveta v tej pokrajini določili Postojno in za sedež sveta občin Sežano.

Pokrajine so oblikovali na podlagi študije Drobneta

Koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, je že julija na srečanju v državnem svetu napovedal Brezovnik. Izbiri takšnega izhodišča pa je botrovalo tudi dejstvo, da so ga podprli v združenjih občin. Osnutek zakona so po poročanju današnjega Večera oblikovali na podlagi študije funkcionalnih regij, ki jo je spisal Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Pri slednji pa so upoštevali še dnevne delovne migracije prebivalcev posameznih občin in tudi siceršnjo navezanost posameznih občin na regijske centre.

V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023. Ob tem je strokovna skupina pod Brezovnikovim vodstvom že pripravila tudi osnutek zakona o pokrajinah. Brezovnik pa je pred mesecem dni pojasnil, da slednji temelji na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja. So pa koncept pokrajine zastavili nekoliko drugače, tako da bi bila ta po svoji organizacijski strukturi čim bolj približana ureditvi v občini.

Nov poskus poteka ob podpori državnega sveta. Po posvetu pri predsedniku Borutu Pahorju, ki so se ga poleg predsednika državnega sveta Alojza Kovšce udeležili tudi predsedniki združenj občin, se je za pripravo izhodišč oblikovala skupina strokovnjakov pod vodstvom Brezovnika. Kot je julija pojasnil Kovšca, je ideja, da bi državni svet kot nevtralno telo v sodelovanju s strokovnjaki brez vnaprejšnje politizacije poskušal pripeljati projekt do faze, ko bi na tem področju zaznali širok konsenz in bo njegova realizacija možna.

Po objavi osnutkov zakonov je v naslednjih tednih predvidena vrsta aktivnosti, med drugim 16. septembra njihova predstavitev predsednikom države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in predsednikom združenj občin.

Ne spreglejte