SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zbiratelj s šestimi kubiki znamk

3

termometer

Za Robertom Jordanom, predsednikom Filatelističnega društva Trbovlje, sta pod streho še ena FIMERA in FIRAMLA, razstavi, ki ju vsaki dve leti prirejajo v Delavskem domu v Trbovljah.

Filatelistična medruštvena razstava (FIMERA) Filatelistična razstava mladih (FIRMLA) sta ključna dogodka v dejavnosti Filatelističnega društva Trbovlje, ki je bilo ustanovljeno leta 1949 in ima okrog 55 članov. Robert Jordan, ki je alfa in omega obeh prireditev, ob pomoči sodelavcev seveda, pa je njegov predsednik od leta 1998. Sprva je nameraval biti le v.d., ker se na tem mestu ni videl, potem pa so se mandati kar vrstili in zdaj šteje še tretjega. »Preveč,« pristavi na kratko in še pove, da je v izvršilnih organih društva in filatelistične zveze že vse od leta 1988, ko je tudi postal gospodar trboveljskega filatelističnega društva, kar pomeni, da je skrbel za distribucijo izdanih novih poštnih znamk med člani.

Robert Jordan, ki je sicer zaposlen na Telekomu Slovenije kot glavni tehnik za gradnjo in vzdrževanje TK omrežij, je pa tudi predsednik sindikata Telekoma Slovenije PE Trbovlje, se je za filatelijo navdušil davnega leta 1974, prav v prostorih, kjer prirejajo svoje razstave, Delavskem domu v Trbovljah.

»Takrat so pripravili razstavo ob 25-letnici društva, kjer so me znamke zgleda očarale. Na njej je bilo nekaj trgovcev, ki so prodajali znamke. Šel sem domov po takratnih 50 dinarjev in potem pristopil k enem trgovcu, ki me je najprej vprašal koliko imam denarja, misleč, da ga najbrž ne bom imel dovolj. Potem pa mi je »naložil« nekaj znamk in mi jih sploh ni računal, »se anekdotično svojih filatelističnih začetkov spominja Robert Jordan.

In doda: »Še isto leto sem tudi prosil očeta, da sva se šla naročiti na poštne znamke in od takrat naprej sem aboniran na znamke Pošte Slovenije. Kasneje , kot malo starejši otrok, pa sem prišel tudi v društvo, ki se je sestajalo ob sredah v nekdanjem hotelu Rudar v Trbovljah.

Čar filatelije: različen pristop pri zbiranju znamk Kot pravi je standardna zbirka vsakega zbiralca znamk domača zbirka. Od začetka povojne Jugoslavije leta 1945 pa do njenega razpada leta 1991 ima praktično vse, kar je izdala Pošta Jugoslavije, vojno in predvojno zbirko pa še gradi. Nekaj pa mu še manjka na področju poštnih celin, se pravi dopisnic, pisem in aerogramov.

»Sam pristop pri zbiranju znamk je lahko zelo različen in to je eden od čarov filatelije: postaviš si svoje okvirje in znotraj njih sestavljaš svojo zbirko, iz nje pa lahko potem nastane tudi kakšna tekmovalna zgodba. Danes je v svetu toliko znamk, da je nemogoče reči, zdaj bom pa postavil na ogled vse, kar je na primer izdala Velika Britanija. Seveda, če se lotiš kakšne dežele, ki je začela obstajati pet let nazaj, bi to še šlo. Na primer je nekaj lepih zbirk Kosova, Republike Srpske itn , še pojasni Jordan.

So pa potem zbirke pri njemu »zajadrale« v različne smeri, malo ga je potegnilo še v svet razglednic, v maksimafilijo, fiskalno filatelijo, kot so koleki. »Do njih smo kot družba sila mačehovski. Danes je relativno enostavno priti na trgu do kolkovanih dokumentov, ki so stari sto in več let, 40 ali 50 let stare dokumente pa je zelo težko dobiti. Poslovnih subjektov, kot so podjetja, zakonodaja ne zavezuje k arhiviranju na dolgi rok, zato gredo dokumenti običajno v uničenje. Skratka, težje je dobiti kaj novejšega, kot starejšega.

Jugoslovanske znamke s slovenskimi turističnimi kraji Trenutna filatelistična zbirateljska strast Roberta Jordana je povezana s pripravo specializirane tekmovalne zbirke s področja redno izdanih znamk. "Vse pošte po svetu namreč izdajajo znamke, ki so namenjene rednemu prometu in teh je ponavadi več kot priložnostnih. Naklade gredo v milijone in kot pravi, si lahko mislite, koliko rednih znamk potem izda kakšna Nemčija ali Amerika. Čeprav gre za znamke z istim motivom, obstaja namreč veliko različic, od drugačnega papirja, barve, formata itn, lahko bi rekli, ena znamka in 65 različic", pravi naš sogovornik.

Robert Jordan se osredotoča na zbiranje in pripravo zbirke iz redno izdanih jugoslovanskih znamk iz serije turizem in sicer slovenskih krajev, ki so izšli v tej seriji: Logarska dolina, Maribor, Ljubljana, Novo mesto itn, kot tekmovalni del pa ima trenutno najbolj pripravljeno zbirko za Piran.

Verigarji iz države SHS Tekmovalne zbirke na področju rednih znamk so raziskovalna naloga, pojasnjuje Jordan: "Imeti moraš ogromno materiala, da se lahko s čim primerjaš. Da lahko rečeš, to je pa znamka iz tiste pole, iz te naklade, da jo lahko po barvah razlikuješ od ostalih."

Kot še doda, so najbolj specifične prve redne znamke prav slovenske znamke iz leta 1919, ki jih je izdala takratna ljubljanska poštna direkcija ob ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše SHS). Le mesec dni trajajoča država SHS je izdala dekret in dala tiskat znamke, tako imenovane verigarje, kjer je na znamki suženj, ki trga verige.

Namesto osmih le ena kuverta In to je rariteta v vaši zbirki, na katero ste še posebej ponosni? »Bi rekel da ne. Specialist za verigarje nisem, čeprav jih nekaj sicer imam. Če že omenjam kaj posebnega , se mi zdi to s področja nefilatelije, gre za potovana pisma. Še preden so bile znamke, so bili samo poštni žigi. Ali pa službena pošta, ki danes potuje med poštami, nekoč pa je med državnimi uradi in ministrstvi in ni imela znamk, bili so pa žigi, uradni zaznamki. In takšna pošta je za zgodovino morda še bolj pomembna,« me Robert Jordan kar nekoliko preseneti z odgovorom.

Znamk že dolgo ne šteje več Poleg tega kaj je posebnega v njegovi zbirki, je za filatelista klasično vprašanje tudi, koliko znamk ima v kolekciji? »Znamk že dolgo ne štejem več. Imam jih pa okrog 6 kubikov,« in iz mene moj soimenjak s tem odgovorom zvabi prešeren smeh, saj se vendar pogovarjava o znamkah in ne o lesu ali plinu.

»Toliko je pač v albumih in razstavnih listih. Za kakšno posebno zbirko rabiš celo polo, na njej je 100 znamk, če imaš deset takšnih pol, je to že tisoč znamk… Nesmiselno je šteti znamke po kosih«, pojasnjuje Jordan.

Ko ga še vprašam ali je že dobil kakšno nagrado za svojo zbirko, me prav tako preseneti z odgovorom, ko pravi, da v tekmovalnem delu še ni razstavljal. »Mogoče sem malo preveč kritičen do sebe, ker poznam kakšne stvari bolj kot kolegi, ki pa mi pravijo, da zdaj bi pa bi že bil čas, da se ojunačim. Čez dve leti pri nas v Trbovljah bom prav gotovo moral tekmovati, mogoče pa že drugo leto v Ljubljani, ko pripravljamo državno razstavo,« še pove Jordan.

In kako nove tehnologije, kot je splet, vplivajo na filatelijo? Bi lahko filatelija tudi zamrla zaradi novih tehnologij? »Bom povzel stavek kolega iz tujine, ki ga je izrekel na enem kongresu: tudi če danes vse pošte prenehajo izdajati znamke, je dela za nadaljnjih 150 let. V 170-tih letih, odkar obstaja filatelija, ki je stara kot najstarejša poštna znamka, je bilo izdanih toliko poštnih znamk, da je zadeva že skoraj neobvladljiva, »se Jordan ne boji za prihodnost filatelije.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin