prazniki
Ponedeljek, 30. 12. 2019, 19.18
4 leta, 4 mesece
Zaradi ozaveščanja zbeži vedno manj živali, a pirotehnika še vedno poka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,72
2
Glasno pokanje zelo vznemirja tako živali kot tudi bolj občutljive ali bolne ljudi, še posebno starejše in otroke.
V zadnjih letih zaradi pokanja od doma zbeži vedno manj živali, opažajo v zavetiščih za živali, a december je za delavce v teh kljub vsemu še vedno zahteven mesec. Večinoma se ukvarjajo s sprejemom in oskrbo pobeglih živali ter s preprečevanjem tega, da bi bila posvojitev živali nepremišljeno decembrsko darilo. Tudi takšne posvojitve so lahko eden od razlogov, da ljudje med prazniki živali zapuščajo.
Letos za ozaveščanje skrbijo plakati "POKvarjeni prazniki, prestrašene živali".
Veliko vlogo pri zmanjševanju števila pobeglih živali v decembru pripisujejo predvsem akcijam ozaveščanja, kot je "Petarde? Ne, hvala!".
"Zelo se opazi. V preteklosti smo sprejeli okoli 50 ali 60 psov predvsem v drugi polovici decembra in prvi polovici januarja, zdaj jih pa sprejmemo več kot pol manj. V zadnjem obdobju smo jih sprejeli 25, prav zaradi čipiranja pa nam uspe tri četrtine vseh sprejetih psov vrniti skrbnikom. Tudi sprejemamo jih vedno manj, ta številka vsako leto upada," je dejal Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana.
Veliko storijo posamezniki z objavami na družbenih omrežjih
K ozaveščanju veliko pripomorejo tudi posamezniki, ki svoje dobrodelno dejanje delijo s svojo skupnostjo na družbenih omrežjih.
"Lani se je ob koncu decembra zgodilo, da sta se dva fanta odločila, da ne bosta več metala petard in bosta namesto tega darovala hrano za živali zavetišču. Pripeljala sta se in to objavila na Facebooku. Njuna objava se je prenašala od uporabnika do uporabnika in v enem tednu smo tako sprejeli več kot tono hrane za živali. Namesto da bi ljudje kupovali petarde, pokali, strašili živali, so ta denar raje namenili za živali v zavetišču," pove Oman.
To se ponavlja tudi v letošnjem letu. Verjamejo, da bo akcija s prenovljenimi plakati letos še širša in bo javnost še bolj ozaveščena.
"Zato pa bo manj izgubljenih in prestrašenih živali, za tiste, ki se bodo izgubile, pa bomo poskrbeli, da bodo najprej na varnem v naših prostorih, nato pa čim prej doma," pravi Oman.
Z učinkom akcije zadovoljni tudi organizatorji, a cilja še niso dosegli
Da ima ozaveščanje pozitivne učinke, nam je potrdila tudi Nataša Sedminek iz podjetja Tam Tam, ki letos že sedmo leto skrbi za ozaveščanje javnosti z akcijo "Petarde? Ne, hvala!".
Letos so skupaj z agencijo Luna TBWA prenovili plakate in ves promocijski material z osrednjim zapisom POKvarjeni prazniki, ki vse od 6. decembra opozarjajo na posledice pokanja petard.
"Že drugo leto sodelujemo tudi z Valiconom, ki vsako leto opravi anketo med ljudmi. Ta potrjuje, da imajo tudi ljudje občutek, da je tega sicer vsako leto manj, a cilj še ni dosežen, še vedno je mogoče slišati pokanje. Vsako leto pošljemo plakate tudi šolam, naredimo ustvarjalne liste, poskrbimo in poskušamo na različne načine doseči tudi mlajšo populacijo, ki nato tudi staršem pove, da ji to ni všeč," je povedala Sedminekova.
Tudi sama pogosto stoji ob stojnicah podjetja, na katerih ljudem delijo plakate, majice, priponke, tudi kape z všitimi zvočnimi blažilci za ušesa in šale z všito masko, s katero lahko uporabnik prekrije nos in usta, da ne vdihuje strupenih snovi. Najbolj od vsega so po najverjetneje zgovorne tako imenovane "bombastične rokavice" z odstriženimi prsti, ti opozarjajo na številne poškodbe, ki jih urgence vsako leto obravnavajo zaradi pirotehničnih sredstev.
Veliko pobeglih živali danes hitro vrnejo skrbniku
Zaradi petard in pokanja v novoletnem času živali tudi zbežijo od doma in se ne vrnejo. "Glede na sistem, ki ga imamo v Sloveniji, jih lahko po podatkih, razbranih z mikročipa, v centralnem registru hitro najdemo in vrnemo skrbniku," je povedala Barbara Mihelič, direktorica javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana, ki upravlja ljubljansko zavetišče za živali.
Slovenija je po urejenosti področja psov vodilna država v Evropski uniji, meni Miheličeva. "To sicer ne pomeni, da je vse v redu, a sistem je odlično zastavljen. Urejeno imamo zelo zgodnje čipiranje, s tem popoln nadzor nad skrbništvom, vsako izgubljeno žival je mogoče vrniti k skrbniku in ne bremeni stroškov zavetišča in družbe, rojstva novih živali so nadzorovana, nadzorujemo bolezni, obiske pri veterinarjih, mislim, da smo edina država v EU, ki nima prostoživečih psov," je povedala Miheličeva.
Polona Samec, vodja horjulskega zavetišča, v prazničnih dneh ustavi posvojitve.
Živali pobegnejo, ker jih ljudje tudi decembra sprehajajo brez povodca
December je precej naporen mesec v Zavetišču Horjul, še posebno proti koncu leta, prav zaradi povečane uporabe pirotehničnih sredstev in ravnanja skrbnikov, ki se s svojimi psi pogosto sprehajajo tako kot v drugih mesecih, torej brez uporabe vrvice, pojasnjuje Polona Samec, vodja Zavetišča Horjul.
"Pobegov je bistveno več, prav tako pa tudi tragičnih koncev. Vsako leto v drugi polovici decembra vrnemo vsaj 50 odstotkov psov več kot običajno," pove Samčeva, horjulsko zavetišče je sicer tako odmaknjeno, da zvok oddaljenega pokanja ne povzroča večjih težav.
V Horjulu vsako leto v tem obdobju ustavijo posvojitve
"Vsako leto tik pred novim letom ustavimo posvojitve, ker res ni smiselno, da živali odhajajo v nov dom v tem stresnem obdobju, poleg tega se tako izognemo morebitnim darilom pod smrečico," pove Samčeva.
Kot opaža, je idej o posvojitvi živali, namenjenih za darilo, kljub ozaveščanju še vedno veliko.
"Takšno dejanje je povsem neprimerno, saj smo prepričani, da si mora žival, upoštevajoč pogoje in življenjski slog, izbrati tisti, ki bo z njo tudi v resnici živel. Poleg tega gre pri tovrstnem obdarovanju običajno za hipne odločitve, katerih rezultat je običajno zelo hitro iskanje novega doma za tako žival," o svojih izkušnjah pove vodja horjulskega zavetišča.
Marko Oman, vodja ljubljanskega zavetišča, opaža, da se ljudje vedno bolj tehtno odločajo za posvojitve.
Ljudje se sicer za posvojitve odločajo vedno bolj tehtno
Posvojitev zaradi praznikov v ljubljanskem zavetišču ni več kot sicer, Oman pa predvsem opaža, da se ljudje vedno bolj tehtno odločajo zanje. Letno oddajo okoli 550 ali 600 živali, do konca leta naj bi bilo oddanih več kot 100 psov in okoli 500 mačk.
"Sploh če se odločajo za zahtevnejšo žival in se prvič odločajo za posvojitev, potem to raje usklajujejo s prostim časom. Prav zato pogosto prihajajo posvojit žival pred prazniki," pravi.
"Naša želja je, da posvojitev živali ni nepremišljeno darilo, temveč tehtno premišljena poteza. Ne nasprotujemo obdarovanju samega sebe, če smo se tako odločili, če pa želimo nekoga obdarovati, naj bo to zares le v primeru, da si to ta oseba želi. V takem primeru naj oseba sama izbere, katero žival želi. Le tako lahko dosežemo največje ujemanje in ta oseba naj se tudi pogovori z ljudmi v zavetišču, da spozna vse prednosti bivanja z živaljo, sprejme odgovornost in se seznani z vso skrbjo, ki jo je treba izvajati," je še povedal Oman.
Posvojitev živali med prazniki ni nujno slaba ideja, meni Barbara Mihelič, direktorica Živalskega vrta Ljubljana.
"Posvojitev živali v prazničnem obdobju ni nujno slaba ideja"
Posvojitev živali med prazniki ni nujno slaba ideja, pove Miheličeva. "Prazniki so čas, ko imajo tudi družine oziroma posamezniki, ki se pripravljajo na sprejem nove živali v svoj dom, več časa in ga lahko izkoristijo za to, da žival posvojijo, ta pa se potem tudi lažje navaja, saj so več doma. Ni vsaka praznična odločitev ali vsaka žival za darilo napačna, je pa narobe, če je to darilo nepremišljeno, če so ljudje neodgovorni," pove.
Posvojenih živali v zavetišče večinoma ne vračajo, tako pa je predvsem zato, ker posvojitev v zavetišču ni tako preprosta.
"Gre za precej zapleten in zahteven postopek z anketami, ki jih damo morebitnim posvojiteljem. Tako živali ne dobi vsak, temveč jo oddamo najboljšemu med tistimi, ki bi žival radi posvojili, oziroma je ne oddamo, če presodimo, da se je kdo za to prehitro odločil, da drugi člani v družini temu nasprotujejo ali podobno," pojasni.
Kot pravi, zelo skrbijo za preventivo in zato se morda na leto zgodita le ena ali dve vrnitvi živali. "Poleg tega naši zunanji sodelavci, člani društev, preverijo popolnoma vse posvojitve na domu, torej to, kako gre živalim. V primeru, da ugotovijo morebitne nepravilnosti, se seveda poskušajo najprej pogovoriti, nato pa se v skrajnem primeru žival vrne nazaj v zavetišče v dobro vseh," pojasnjuje Miheličeva.
Težava v zavetiščih sicer niso več psi, temveč mačke
Le en par mačk lahko v svojem življenju ustvari sto in več tisoč potomcev. Živali nato pogosto ne poginejo na lep način, temveč velikokrat brez oskrbe, bolne. Kot pravi Miheličeva, je to danes v naši družbi mogoče preseči, a nam še ni uspelo.
Opozarja, da so v Sloveniji mačke največji izziv. "Ravno tako kot pri psih bi lahko imeli urejeno pri mačkah. Obstoječi centralni register in čipiranje sta že zdaj na razpolago, da bi tudi pri mačkah postavili temelje odgovornemu skrbništvu, predvsem pa se izognili neželenim mladičem," je prepričana Miheličeva.
Največje težave v zavetiščih predstavljajo mačke.
"Pri tej težavi je veliko odvisno tudi od zakonodajalcev, županov, občinskih skupnosti," pravi in dodaja, da je pri tem lahko Ljubljana dober zgled.
Po njenih besedah pa lahko čisto vsak posameznik naredi veliko, najprej s tem, da je sam odgovoren skrbnik živali. Prav je tudi, da ne uporabljamo besede lastnik, saj velikokrat že besede in konotacija spodbudijo k spremembi. "Tako kot pri vprašanju, ali je žival stvar oziroma predmet ali živo in čuteče bitje, je popolnoma drugače, če rečemo, da si lastnik ali skrbnik," poudari Miheličeva.
V tem obdobju nekateri svoje živali tudi zapustijo
Ne le, da ljudje več prostega časa med prazniki izkoristijo za posvojitve živali, v tem obdobju jih nekateri tudi zapuščajo, ker je skrb draga, pove Miheličeva.
"Žival je tudi velik strošek. Če skrbniki tega prej niso ozavestili in jih doleti zaradi kakršne koli bolezni ali nezgode živali preveliko breme, se lahko to konča v škodo živali, skrbnik je sploh ne pelje več k veterinarju. Če je zadeva ozdravljiva, evtanazija namreč ni mogoča, tako pa se pojavijo velike stiske pri skrbnikih živali," pove Miheličeva in doda, da poskušajo tudi na tem področju spremembe doseči z ozaveščanjem.
Zaradi dobrega sistema, ki ga imamo v Sloveniji, uspe zavetiščem vrniti skrbnikom že okoli 75 odstotkov pobeglih psov.
V Repčah opažajo, da se veča število zapuščenih psov
V Zavetišču Meli center Repče je oskrba živali v zimskih dneh enaka kot poleti, te nizkih temperatur ne opazijo, ker so nameščene v notranje ogrevane enote. V tem obdobju imajo 90-odstotno zapolnjenost prostorov za pse in 60-odstotno zapolnjenost prostorov za mačke.
Vodja zavetišča Dušan Hajdinjak opaža, da se zasedenost zavetišča povečuje, v primerjavi s prejšnjim letom je naraslo predvsem število psov.
"Težava je, da se že kar nekaj let skozi vse leto pojavlja povečanje števila psov, in sicer gre za mladiče, stare od tri do deset mesecev, ki so v dobrem stanju, vendar neoznačeni," pove Hajdinjak. "Pojav kaže na to, da ljudje psov ne označujejo več, ker se s tem samoprijavijo," pojasnjuje.
Odvečne brisače, rjuhe, odeje lahko podarite zavetiščem
Kot nam je pojasnila vodja horjulskega zavetišča, je zimski čas zanje napornejši, tako je predvsem zaradi slabega vremena.
"Za vzdrževanje normalnih pogojev pri psih uporabimo bistveno več tekstila, torej rjuh, brisač, odej ('dek'), oteženo je sprehajanje, ker številni ne gredo radi na sprehod po dežju. Po drugi strani pa na srečo pozimi upade sprejem mačk, ker ni mačjih mladičev. Trenutno je pri nas več kot 50 mačk in 14 psov," pravi Samčeva.
Na njihovo zavetišče se sicer v tem obdobju vedno spomni več ljudi kot običajno. "Donacij je več kot v preostalih mesecih, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo," še pove.
Seznam zavetišč, njihove kontaktne podatke in podatek o tem, katero zavetišče skrbi za zapuščene živali v vašem kraju, lahko najdete tudi na tej povezavi.
2