Zaradi Južnega toka Kranjskogorci na referendum?

Da bi preprečili takšen poseg v njihovo okolje, je kranjskogorski podžupan Jože Zupančič na sredini seji občinskega sveta predlagal tudi občinski referendum, vendar so svetniki sklenili, da bodo to temo obravnavali pozneje.

Na državni ravni se še izdeluje študija različic o umestitvi plinovoda na delu od vznožja Karavank do vznožja Julijskih Alp. Zato trasa plinovoda še ni povsem jasna in je odločanje občine o tem vprašanju preuranjeno, so sklenili občinski svetniki, ki pa so opozorili, da bo občina vendarle morala sprejeti stališče do tega, če bo plinovod umeščen v njihovo dolino.

Kot so izpostavili svetniki, državni prostorski načrt predvideva sodelovanje javnosti. Takrat bo morala biti občina aktivna in jasno izraziti svoje stališče, ki ga mora oblikovati v širšem krogu občanov, morda tudi na zborih občanov, ki bi bili po mnenju kranjskogorskega župana Jureta Žerjava bolj učinkovita oblika za pridobitev stališč prebivalcev kot referendum.

Le posvetovalni referendum Občina lahko namreč razpiše le posvetovalni referendum, ki občinskemu svetu olajša odločanje v posamezni zadevi, do katere se ne zna sam opredeliti. Ne more pa tak referendum rešiti problema umeščanja plinovoda v prostor, je pojasnil župan in dodal, da tak referendum stane 25.000 evrov.

Zupančič je sicer s pobudo za sklic referenduma pohitel, saj se mu zdi, da bo, ko bo enkrat razgrnjena trasa plinovoda po dolini, za nasprotovanja občine prepozno. Meni, da bi morala občina zaščititi svoje občane, saj je gradnja Južnega toka "slaba poslovna odločitev za Slovenijo, za Zgornjesavsko dolino pa pogrebna maša za razvojno in turistično gospodarstvo doline".

Zaradi plinovoda nazadovanje v razvoju Zupančič je prepričan, da bi ozka dolina med Karavankami in Julijskimi Alpami, ki je že sedaj obremenjena z nujno komunalno in prometno infrastrukturo, zastala in nazadovala v razvoju, če bi morala varovati koridor vkopa plinovoda. Hkrati se pojavlja vprašanje, kaj bo z obstoječimi vodi, ki bi jih prečil plinovod.

Kot opozarja Zupančič, tudi naravnega okolja po gradnji ne bi bilo mogoče povrniti v predhodno stanje, trasa plinovoda pa bi vsem bližnjim sosedom razvrednotila njihove nepremičnine. Poleg tega bi plinovod lahko začel puščati ali pa bi bil tarča teroristov. "Plinovod ni okoljsko sprejemljiv in varen za naše občane," je sklenil.

Vrsta vprašanj v zvezi s plinovodom se sicer poraja tudi županu Žerjavu. "O stvari bo treba temeljito razmisliti in zbrati argumente, da bo občinska uprava znala pripraviti ustrezne materiale, če bo treba odločati o podpori ali nasprotovanju trasi," je dejal.

Plinovod tudi v Triglavskem narodnem parku? Kakšen je večinski odnos občanov do plinovoda sicer še ni jasno. Medtem ko nekateri opozarjajo na degradacijo prostora, pa so drugi glede na izkušnje iz bližnje Avstrije in Italije prepričani, da plinovod ne prinaša velikih problemov.

Po županovem mnenju je sicer najbolj problematično umeščanje plinovoda mimo Podkorena, kjer je občutljivo naravovarstveno območje, med Mojstrano in Gozd Martuljkom, kjer naj bi plinovod segel v Triglavski narodni park, in povsod, kjer bi se plinovod približal naseljem. "Smotrneje bi bilo, da bi za Južni tok iskali drugo varianto, ki bi našo dolino obšla," je prepričan.