Realnost Turškega toka

Ob razglasitvi ukinitve projekta Južni tok je Rusija pompozno naznanila gradnjo novega plinovoda, imenovanega Turški tok. Po napovedih Gazproma, glavnega investitorja v plinovod, naj bi začel delovati konec leta 2016. Torej je skrajni čas, da se začne graditi. Ob tem pa se še niti ne ve, po ozemlju katerih držav naj bi potekal plinovod.

Gradijo ali ne? V začetku maja je šef Gazproma Aleksej Miller v intervjuju za rusko televizijo dejal, da so začeli priprave za začetek gradnje podvodnega dela plinovoda v Črnem morju. Izdelana naj bi bila vsa projektna dokumentacija, izbrani in plačani izvajalci, gradnja naj bi se začela prihodnji mesec. Po navedbah Gazproma je predvideno, da bi podmorski plinovod turško obalo dosegel pri kraju Kiyiköy.

Toda po navedbah turškega časopisa Huriyett ni znano, za kateri del plinovoda naj bi šlo, zato predvidevajo, da se izjava šefa Gazproma nanaša na del, ki je bil tako ali tako v projektu Južnega toka. Turška vlada tudi še vedno poudarja, da je bil decembra 2014 podpisan le memorandum o nameri, nikakor pa ne popolna pogodba. Po njihovih navedbah še nič ni bilo dorečeno in pogajanja še potekajo.

Skrivnost Balkanskega toka Še bolj skrivnosten je Balkanski tok, del plinovoda, ki naj bi šel po ozemlju balkanskih držav. Rusi si želijo prek Turčije plinovod pripeljati do grške meje, do kraja Ipsila, nato pa naprej do Baumgartna v Avstriji, kjer so glavna srednjeevropska plinska skladišča. Skozi ta skladišča, ki jih upravlja OMV, gre tretjina vsega ruskega plina v Evropi. Poti, kako priti do tja, pa je več.

Grčija je še dobila opomin ZDA in Evropske skupnosti, naj se nikar ne pogaja z Rusijo o plinovodu. Rusi pa naj bi Grčiji že obljubili tri milijarde evrov v zameno za plinovod. V Makedoniji je marca rusko podjetje Strojtransgaz objavilo, da bodo začeli graditi skoraj sto kilometrov plinovoda od grške do srbske meje. S tem naj bi se izognili Bolgariji, ki je sicer tudi zainteresirana za plinovod, a bi jo pri tem lahko ustavila Evropska skupnost.

Srbija pošilja mešana sporočila o tem, ali bi imela plinovod ali ne. Če so bili v primeru Južnega toka absolutno za, zdaj, ko se resno pogajajo z Evropsko skupnostjo, kolebajo. Srbski predsednik Tomislav Nikolić je pretekli teden izjavil, da v Srbiji ne bo ruskega plinovoda, nekaj dni pozneje pa je zunanji minister Ivica Dačić po srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom dejal, da je Srbija pripravljena z Rusi podpisati dogovor o gradnji plinovoda.

Evropa bi raje azerbajdžanski plin Evropska skupnost pa bo po vsej verjetnosti tako kot pri Južnem toku Rusom postavljala vse mogoče pravne in diplomatske zapreke. Glede na izjave komisarja za energetiko Maroša Šefkoviča si Evropska skupnost želi, da bi bil glavni plinovod v Evropo Južni plinski koridor. ki bi v Evropo pripeljal plin iz centralne Azije.