Zapuščate službo? Pripravite se in pazite na pravilno odpoved!

Prekinitev delovnega razmerja delavca

Zakon o delavnih razmerjih (ZDR-1) predvideva le pisne odpovedi, torej če ste delodajalcu v jezi rekli, da odhajate, to ni dovolj. Odločitev je treba podati pisno, v procesu pa bodite korektni in profesionalni.

Zaposleni ima možnost izbrati med dvema oblikama odpovedi delovnega razmerja, to sta redna odpoved ali izredna odpoved. Po vložitvi redne odpovedi začne teči odpovedni rok, pri čemer zaposleni nima pravice do prejemanja odpravnine ali nadomestila za brezposelnost. Izredna odpoved delovnega razmerja zaposlenega je mogoča v primeru resnih kršitev delodajalca. Pri tej obliki odpovedi odpovednega roka ni, zaposleni pa ima pravico do prejemanja nadomestila za brezposelnost, odpravnine in odškodnine. Pred vložitvijo izredne odpovedi mora zaposleni delodajalca opozoriti na ugotovljene kršitve in hkrati vložiti prijavo na inšpektorat za delo. Če delodajalec kršitev ne odpravi v predpisanem roku treh delovnih dni, ima zaposleni pravico vložiti izredno odpoved delovnega razmerja.

Odpoved kot ključni dokument

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je obvezen dokument, ki ga morate nasloviti na svojega delodajalca. Izdati ga morate v pisni obliki. Čeprav se pisanje odpovedi morda ne zdi posebej zahtevno, to ne izniči dejstva, da mora biti ta napisana korektno, pravopisno pravilno in z vsemi informacijami.

Najdemo lahko veliko navodil, kako napisati odpoved. Glava nam navadno ne povzroča težav, svojim podatkom dodamo še podatke podjetja ter ime in priimek osebe, na katero odpoved naslavljamo. Ne pozabite na kraj in datum. Jedro je tisto, ki nam lahko predstavlja nekoliko več težav, predvsem če je bilo vaše delovno razmerje težavno ali konfliktno. V zaključku ne pozabite na zahvalo in podpis.

Odpovedni rok

Odpovedni rok je večinoma naveden v pogodbi o zaposlitvi. Če s pogodbo ni določen, morate upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, ki je določen z zakonom o delovnih razmerjih oziroma kolektivno pogodbo. Odpovedni rok začne teči dan po tem, ko delodajalec odpoved prejme. To velja, ko gre za redno odpoved. Izredna odpoved pa delavcu omogoča, da se delovno razmerje prekine takoj (odpovednega roka ni). Delavec je upravičen do odpravnine, odškodnine in se po odpovedi lahko prijavi na zavod za zaposlovanje ter začne prejemati denarno nadomestilo za brezposelnost.

Kdaj torej po pravni nasvet?

V praksi je lahko težava predvsem odpovedni rok, zatika pa se tudi pri koriščenju nadur in dopusta. Med odpovednim rokom morate vsekakor še vedno opravljati delo, razen seveda, če ste se z delodajalcem dogovorili za koriščenje dopusta. Če delavec neopravičeno izostane z dela in o tem ne obvesti delodajalca, čeprav bi to lahko storil, ima delodajalec možnost za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V takšnem primeru delavec nosi odgovornost za vse škodljive posledice, ki jih njegovo ravnanje povzroči.

Odpoved delovnega razmerja je preveč pomembna prelomnica v karieri, da bi se zanjo odločili v trenutku besa. Tako kot v marsikaterih drugih položajih boste tudi v tem primeru na boljšem, če se boste prej dobro pozanimali pri izkušenih strokovnjakih.

Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA D.O.O.