Sreda, 24. 6. 2026, 22.27
1 mesec, 1 teden
Zamolčani junaki slovenskega osamosvajanja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,27
V povezavi z osamosvajanjem Slovenije se v prvi vrsti govori o slovenskih oboroženih silah (teritorialna obramba in policija), ki so ubranile Slovenijo pred napadom Jugoslovanske ljudske armade (JLA), pa tudi o diplomaciji. A da je neodvisna slovenska država lahko preživela svojo osamosvojitev od Jugoslavije, je potrebovala tudi dovolj sposobno nacionalno gospodarstvo.
Dve vprašanji – poleg grožnje vojaškega odziva Beograda na slovensko osamosvojitev – sta dolgo časa viseli kot Damoklejev meč nad Slovenijo in slovenskim narodom: geopolitično in ekonomsko vprašanje. Prvo vprašanje je bilo, ali bi majhna Slovenija lahko preživela v soseščini večjih in napadalnih narodov.
Odprava geopolitičnega tveganja
Šlo je predvsem za nemški in italijanski imperializem. Ta dva napadalna imperializma sta bila poražena v drugi svetovni vojni, zaradi česar smo Slovenci lahko bolj na polno in varneje zadihali. Ko so bili leta 1977 uveljavljeni Osimski sporazumi, se je končno tudi povojna Italija sprijaznila s svojo vzhodno mejo. Geopolitično tveganje za samostojnost slovenske države je bilo torej zelo zmanjšano.
Vprašanje gospodarskega preživetja Slovenije
Drugo vprašanje je bilo, ali samostojna Slovenija lahko ekonomsko prenese osamosvojitev. Kot je pokazal čas po razglasitvi neodvisnosti, je bilo nacionalno gospodarstvo, ki smo ga Slovenci zgradili v času socialistične Slovenije, kljub tranzicijski krizi dovolj trdno, da je lahko Slovenija prebrodila leta po osamosvojitvi.
To slovensko gospodarstvo so vodili ljudje, ki so jim na desnici pogosto pravili rdeči direktorji.
Odprava družbene lastnine
Po osamosvojitvi je prišlo do velike preobrazbe slovenskega gospodarstva, ko je potekalo lastninsko preoblikovanje prejšnje družbene lastnine.
Slovenski lastninski model je bil zlitje Sachsovega modela (množično, državljansko lastninjenje prek certifikatov in privatizacijskih skladov), Mencingerjevega modela (menedžersko-delavski oziroma notranji odkupi družbenih podjetij) in Ribnikarjevega modela (prenos dela družbene lastnine na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Slovenski odškodninski sklad).
Imena so modeli dobili po ekonomistih: Američanu Jeffreyju Sachsu ter slovenskih ekonomistih Jožetu Mencingerju in Ivanu Ribnikarju.
