Torek, 23. 6. 2026, 16.14
1 mesec, 3 tedne
Islamisti trdijo: Polovica Avstrijcev je etničnih Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,81
Fotografija je simbolična.
Ko se je Slovenija leta 1991 osamosvajala od Jugoslavije in postajala neodvisna država, so o tem pisali tudi tuji mediji. Zelo zanimiv je članek, ki ga je septembra 1991 v angleščini objavil Mujahideen, glasilo afganistanske islamistične organizacije Hezb-i-Islami. V članku o razpadanju Jugoslavije je namreč zapisan stavek, da polovico prebivalcev Avstrije sestavljajo etnični Slovenci.
Seveda je podatek o tem, da je polovica Avstrijcev etničnih Slovencev, zmoten. Po drugi strani pa je bilo območje današnje vzhodne Avstrije v zgodnjem srednjem veku etnično slovansko, pri čemer so vsaj Slovani na območje današnje avstrijske Štajerske, avstrijske Koroške in Vzhodne Tirolske govorili alpsko narečje splošne slovanščine, iz katere se je razvila tudi slovenščina.
Slovenska zapuščina v Avstriji
Pozneje je prišlo v času t. i. nemške srednjeveške kolonizacije do jezikovnega ponemčenja velikega dela prej slovenskega vzhodnoalpskega prostora.
A nekdanje etnično stanje se še vedno kaže v krajevnih imenih. Dve največji mesti na avstrijskem Štajerskem, Gradec (Gratz po nemško) in Leoben (v virih prvič izpričan kot Liupina, tj. Ljubina), imata ime slovenskega izvora.
Slapnik in Studor
Tudi imena krajev, kot sta na primer Schladming in Hinterstoder, so slovenskega izvora, čeprav to ni očitno. Schladming je bil izvirno Slapnik, Stoder v imenu Hinterstoder, pa je slovansko ime za kraj, kjer je tanka plast zemlje na skalnatih tleh. Podobnega izvora je ime Studor v Bohinju.
Članek Mujahideena o Avstrijcih je z ironičnim pripisom na družbenem omrežju X objavil znani novinar Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) Michael Martens:
Who could have guessed? Half of the population of Austria consists of ethnic Slovenians. pic.twitter.com/nI14VmebhM
— Michael Martens (@Andric1961) June 10, 2026
