Nedelja, 10. 5. 2026, 17.11
4 tedne, 1 dan
Skoraj neverjeten podatek: Slovenija dohitela Avstrijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,54
Slovenija je imela leta 1979 po izračunih Maddisonovega projekta BDP na prebivalca v višini 12.752 mednarodnih dolarjev, Avstrija pa 13.448 mednarodnih dolarjev (gre za BDP, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov). Slovenija je torej imela omenjenega leta 94,8 odstotka avstrijskega BDP. Ne prej in ne pozneje pri BDP, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov, Slovenija ni bila bližje Avstriji.
Pri meritvah bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca se pojavljata BDP na prebivalca, ki upošteva kupno moč oziroma upošteva življenjske stroške v posamezni državi, in nominalni oziroma realni BDP na prebivalca, ki nam pove, kako gospodarsko razvita je posamezna država.
Čim razvitejša je država, tem dražje je življenje v njej
Praviloma velja, da je življenje dražje v državi, ki je gospodarsko razvitejša. BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči oziroma upošteva življenjske stroške, tako pogosto izkrivlja pravo gospodarsko stanje posamezne države.
Občutek je, da ga radi – na primer v EU – uporabljajo zato, da prikažejo, kako naj bi se vzhodne članice EU, tj. države, ki so imele nekdaj socialistično ureditev, zelo približale zahodnim članicam, torej da so nekakšne zgodbe o uspehu.
Bolgarija in povprečje EU
Poglejmo primerjavo Bolgarije, ki je gospodarsko najmanj razvita članica EU. Lani je imela Bolgarija po Eurostatu realni BDP na prebivalca v višini 11.710 evrov. Povprečje EU je bilo 34.110 evrov, kar pomeni, da je imela lani Bolgarija 34,4 odstotka gospodarske razvitosti povprečja EU.
Pri BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov (PPP), pa je Bolgarija lani imela po Eurostatu 68 odstotkov povprečja EU. To je seveda posledica tega, da so cene v Bolgariji precej nižje že od povprečja EU, kaj šele od najbolj gospodarsko razvitih držav. Leta 2024 je bila raven cen v Bolgariji na 60,5 odstotka povprečja EU.
Kupna moč povprečnega Bolgara je zato zelo relativna in je vezana zgolj na njegovo državo. Njegova kupna moč v kakšni bolj razviti državi, če tja na primer odide kot turist, hitro strmoglavo upade.
Primerjava Slovenije in Avstrije
Poglejmo zdaj primerjavo Slovenije in Avstrije. Po podatkih Eurostata je imela Slovenija leta 2025 realni BDP na prebivalca v višini 25.680 evrov, Avstrija pa 45.280 evrov. Lani je imela torej Slovenija 56,7 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti.
Če pa pogledamo BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov, pa ima Slovenija 91 odstotkov povprečja EU, Avstrija pa 117 odstotkov povprečja EU, kar pomeni, da slovenski BDP PPP na prebivalca znaša okoli 77,8 odstotka avstrijskega BDP PPP na prebivalca.
Slovenija po BDP PPP na prebivalca najbližje Avstriji leta 1979
Pri BDP PPP (BDP, ki upošteva kupno moč oziroma življenjske stroške v posamezni državi) je bila Slovenija naši bogati severni sosedi Avstriji najbližja leta 1979, torej v času socializma: po izračunih Maddisonovega projekta je imela Slovenija BDP PPP na prebivalca v višini 12.752 mednarodnih dolarjev, Avstrija pa 13.448 mednarodnih dolarjev. Slovenija je torej imela omenjenega leta 94,8 odstotka avstrijskega BDP PPP.
Drugače je pri nominalnem BDP na prebivalca. Leta 1979 je imela Slovenija 66,4 odstotka avstrijskega nominalnega BDP na prebivalca. Ta delež je preračunan iz podatkov Združenih narodov, pri čemer je slovenski nominalni BDP na prebivalca izračunan iz jugoslovanskega nominalnega BDP na prebivalca.
Nominalni in realni BDP
Nominalni BDP je skupna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ustvarjenih v državi v določenem obdobju, ovrednotena po tekočih tržnih cenah. Realni BDP se od nominalnega razlikuje v tem, da se prilagodi vplivu inflacije, torej upošteva stalne cene.
Maddisonov projekt
Slovenija je bila do leta 1991 del Jugoslavije, zato ni veliko primerjalnih podatkov med našo državo in Avstrijo, ki bi nam povedali, koliko je bila država severno od Karavank bogatejša od nas pred osamosvojitvijo. Eden od redkih virov so izračuni zdaj že pokojnega britanskega zgodovinarja Angusa Maddisona. Po njegovi smrti njegovo delo nadaljuje skupina ekonomskih zgodovinarjev, in sicer v okviru Maddisonovega projekta (ang. Maddison Project).
Maddison je pri računanju bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca stanje v posameznih državah preračunal v tako imenovane mednarodne dolarje iz leta 1990. Mednarodni dolar iz leta 1990 je hipotetična denarna enota, ki ima isto kupno moč kot ameriški dolar leta 1990.
Maddisonov BDP na prebivalca je torej BDP, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov med posameznimi državami (purchasing power parities) in ni nominalni BDP na prebivalca.
Glede na to, da so v državah oziroma v deželah, ki so manj razvite, življenjski stroški nižji, BDP, ki upošteva primerjavo življenjskih stroškov, ne kaže prave slike bogastva neke države oziroma dežele, saj s statističnim prilagajanjem zmanjšuje razliko, tako da so bogate države videti manj bogate in revne manj revne.
