"Zakaj rušiti dober sistem z nečim, kar ni domišljeno?"

Novela zakona, ki jo je za zdaj preprečilo zbiranje podpisov za referendum, predvideva združitev regijskih zavodov za zdravstveno varstvo z Inštitutom za varovanje zdravja (IVZ) v dve nacionalni ustanovi, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni inštitut za zdravje okolja in hrano.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje skupaj z drugimi regijskimi zavodi odločno nasprotujejo zakonu, ki bo po njihovem mnenju imel negativne posledice za kakovost javnega zdravja na Celjskem in v drugih regijah, predvsem v smislu, da bodo usahnili številni regionalni programi varovanja in krepitve zdravja, da bodo razpadle učinkovite preventivne mreže ter da se bodo neenakosti v zdravju še poglobile. O razlogih za nasprotovanje reorganizaciji sistema zdravstva in kako se odzivajo na argumente ministrstva za zdravja, ki je bil predlagatelj zakona, smo se pogovarjali z Alenko Štorman, direktorico Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.

Zakaj menite, da bo združitev samostojnih javnih zdravstvenih zavodov v le dva javna zavoda pomenila centralizacijo delovanja in ne verjamete trditvam ministrstva za zdravje, da gre za enotno in bolj učinkovito vodenje področja javnih zdravstvenih dejavnosti?

Ta reorganizacija ni domišljena. Spremembe je potrebno ustrezno obvladovati, v tem primeru pa rušimo dobro delujoč sistem, novega pa nimamo postavljenega. Argumenti v zvezi s prihranki, ki jih je predlagatelj predstavil ob vložitvi novele zakona o zdravstveni dejavnosti, namreč ne zdržijo. Poglejmo najprej prihranke pri plačah direktorjev. Ker smo vsi direktorji zdravniki specialisti in imamo pogodbo z delodajalcem, se po prenehanju direktorske funkcije vrnemo na matično delovno mesto, kjer bomo imeli v povprečju tri razrede višjo plačo. Prav tako ne bo prihranka pri javnih naročilih, ki jih že zdaj izvajamo v okviru združenja zdravstvenih ustanov, ki združuje vse bolnišnice, zdravstvene domove itn. in je veliko večji naročnik, kot bosta novoustanovljena inštituta. Prihrankov tudi ne bo pri administrativnem kadru, ker smo v regijah že sedaj racionalno organizirani in za veliko različnih dejavnosti uporabljamo iste podporne službe. Poleg tega pa imamo vzpostavljene različne sisteme kakovosti, ki pa jih novi instituciji nimata.

Z reorganizacijo naj bi, kot navajajo na ministrstvu, prihranki znašali okrog 1,5 milijona evrov. Se vam ta številka zdi dovolj visoka, da opravičuje tako obsežen poseg v utečeni sistem?

Ta številka sploh ni realna. V času sprejemanja zakona smo želeli transparentne podatke o tem, kakšna je struktura tega prihranka, a jih žal nismo dobili. Za področje javnega zdravja smo v letu 2012 imeli zmanjšano financiranje za 20 odstotkov, letos bo manjše še za 10 odstotkov. Pri 3,4 milijona evra, kolikor vsi zavodi za financiranje delovanja prejemamo iz proračuna ministrstva za zdravje, je 30-odstotno zmanjšanje sredstev že zelo kritično in negativno vpliva na zmogljivosti na področju javnega zdravja. Zmanjšanje še za milijon in pol vodi v propad. Študije uglednih strokovnjakov v svetu pa ugotavljajo, da se vsa sredstva, vložena v preventivo, večkratno povrnejo s prihrankom v kurativi. S tega vidika predlagatelja pač ne razumemo. In če pogledamo razmerja, da se za bolnišnice na leto porabi 1,2 milijarde evrov, za zdravstvene domove več kot 390 milijonov evrov in za delovanje IVZ in zavodov skupaj 7,1 milijona evrov, ugotovimo, da se na tem področju se res ne da več varčevati.

Eden od argumentov za reorganizacijo, ki ga je bilo mogoče zaslediti, je tudi, da bi v Celju lahko izvajali program duševnega zdravja, kjer ste dosegli vidne uspehe, za delo državo , vendar po enotnih principih.

Že zdaj, brez reorganizacije, zavodi na strokovnem področju zelo dobro sodelujemo in se držimo enotnih doktrin, imamo tudi zgledne primere prenosa dobrih praks. Projekt Živimo zdravo, ki ga je pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, smo uspešno izvedli vsi zavodi v Sloveniji, enako velja za projekt Zdravo s soncem, ki smo ga pripravili na našem zavodu. Kar pomeni, če je volja za sodelovanje, potem ni potrebna reorganizacija, da je to sodelovanje tudi uspešno.

Kateri preventivni in promocijski programi zdravja, ki jih izvajate na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, bi z reorganizacijo lahko bili ogroženi?

Zlasti bi bile ogrožene dejavnosti, ki jih za populacijo v naši regiji izvajamo v povezavi z nevladnimi organizacijami, z lokalnimi mrežami, ker smo zdaj na regionalni ravni zelo dobro odzivni. V prihodnosti, če nameravajo okrepiti kadre na Institutu za varovanje zdravja s strokovnjaki iz regije, bo to zagotovo šlo na škodo regijskih aktivnosti.

Ali se za Zavodu za zdravstveno varstvo Celje bojite, da bi s skupnim delovanjem nekaterih služb prišlo do odpuščanja, čeprav na ministrstvu trdijo, da do tega ne bo prišlo?

Pravzaprav odpuščanja zaposlenih v skupnih službah, kar zadeva naš zavod, vsaj v prvi fazi skoraj ne more biti. V naši ustanovi imamo okrog sto računalnikov in kakšnih 20 računalniških programov in za vse to skrbi en računalničar. Ker pa bo delo po novem odrejal centralni inštitut in ker ne verjamemo, da bomo dobili toliko dela, kot si ga zdaj sami priskrbimo, se bojimo zmanjševanja kadrov v našem zavodu. In jasno, če ne bo dela, tudi ne bo zaposlovanja.

Kot negativno posledico novele zakona o zdravstveni dejavnosti navajate tudi slabšo dostopnost do laboratorijskih raziskav, ki naj bi jih začeli izvajati nepooblaščeni in neusposobljeni izvajalci, kar bi lahko vodilo v propad mikrobiološke stroke v državi. Na ministrstvu za zdravje pa trdijo, da so na Inštitutu za varovanje zdravja imeli težave zaradi prevzemanja laboratorijskega dela poslovanja s strani zavodov za zdravstveno varstvo, torej to pomeni, da ste konkurenca v lastni dejavnosti?

Sistem v državi ni urejen, ker ni urejena mreža laboratorijev. Za mikrobiološko stroko velja, da so vzorci nestabilni, kar pomeni, da je potrebno preiskave izvajati v okolju, v regiji. Ne vem, iz kakšnih razlogov se ni vzpostavilo mreže laboratorijev in posledično izvajanja preiskav v drugih okoljih. Druga nevarnost je, da zaradi nefleksibilnosti velike centralne ustanove naročnikom ne bomo mogli več tako hitro odgovarjati na njihove potrebe. Zato bodo v okviru svojih ustanov z neusposobljenim kadrom postavljali lastne laboratorije in to bo imelo zelo negativne posledice za stroko.

Ali je še mogoče, zdaj v času zbiranja podpisov za referendum, najti kakšno možnost za zbližanje stališč, za morebitne spremembe napovedane reorganizacije?

Ne vem, ali je v tem trenutku še mogoče najti kakšno rešitev. Pred dnevi so nas obiskali predstavniki ministrstva za zdravje in imeli na to temo pogovor z našimi zaposlenimi, a jih niso prepričali. Zbiranje podpisov za referendum je zadržalo objavo novele zakona v uradnem listu. Osebno nisem za referendum o takem vprašanju, saj bi morala o tem odločati stroka, gre bolj za ukrep v sili, ker niso pripravljeni prisluhniti našim argumentom. Ker predvidevamo, da bo prišlo do spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti tudi za druga področja, smo predlagali, da skupaj uredimo področje javnega zdravja, a zato ni bilo posluha. Niso mi znani razlogi, zakaj se je ravno z našim področjem tako mudilo.