Zakaj bodo sredi Ljubljane posekali 380 dreves?

Na območju gozda, ki spada pod okrilje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter je v lasti Mestne občine Ljubljana (Mol), od sredine decembra poteka obsežna sečnja dreves. Po opozorilih predstavnikov omenjenih nevladnih organizacij, ki so se danes zbrali na novinarski konferenci pred ljubljansko mestno hišo, bo v kratkem posekanih skupno 380 odraslih dreves, na nekaterih delih pa je območje že zdaj videti kot golosek.

Raje gozd kot pa zaslužek

"Nekatera drevesa je glede na razlage gozdarjev gotovo bilo treba posekati in temu ne nasprotujemo, a tako obsežno izsekavanje, ki mestoma meji na golosek, si je res težko predstavljati kot varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo," so poudarili in dodali, da pri odločitvi očitno niso bila upoštevana mnenja različnih strok.

Ob tem so pristojne pozvali, naj sečnjo zaustavijo in stopijo pred javnost ter jasno predstavijo razloge za tovrstne posege.

"Ljudje, ki imamo Rožnik radi, ne želimo, da je tak gozd vir zaslužka od prodaje lesa. Beremo, da bo tokrat pridelanih 700 kubikov lesa in da sečnja časovno sovpada z dražbo lesa v Slovenj Gradcu, ki jo soorganizira institucija, ki je odredila sečnjo na Rožniku. Ob pomanjkanju transparentnega obveščanja se sprašujemo tudi o tem, ali je gonilo obsežne sečnje zgolj zaslužek od prodaje bukovega lesa, ki mu energetska kriza dviguje ceno," je dejala Sanja Filder iz Protestivala.

Pljuča sveta

Meteorolog in član gibanja Mladih za podnebno pravičnost Primož Ribarič je medtem spomnil na pozitivno vlogo gozdov kot "pljuč sveta in naravnega bogastva, ki ima funkcijo ponora ogljikovega dioksida in preostalih toplogrednih plinov". Kot je dejal, drevesa vplivajo tudi na hlajenje ozračja v najbolj vročih delih leta in filtrirajo prah ter za človeka nevarne mikrodelce.

Da imajo ljudje pravico biti obveščeni o dogajanju v svojem bivalnem okolju, je poudarila tudi urbanistka Maja Simoneti iz Ipop – inštituta za politike prostora. "Velik poseg v svoja priljubljena bivalna okolja, kar mestni gozd vsekakor je, ljudje vedno težko sprejmemo in mnogo bolj sprejemljivo je, če dobimo priložnost razumeti, kaj se bo dogajalo," je dejala.

Na Molu so pred začetkom izsekavanja gozda na območju Rožnika na spletni strani pojasnili, da so v sodelovanju z ljubljansko enoto zavoda za gozdove označili poškodovano in oslabljeno drevje ter drevesa, ki zaradi zmanjšane stabilnosti predstavljajo potencialno nevarnost za obiskovalce gozda. Hkrati so kot argument v prid sečnji navedli pomladitev gozda.

"Ni nepremišljen in preobsežen"

Enake razloge za sečnjo so za STA ponovili v zavodu za gozdove. "Gozdni sestoj je trenutno v fazi obnove, ko je treba stara drevesa odstraniti, da bodo mlada drevesa, ki so že spodaj, lahko rasla. Odstraniti je treba od gliv napadena drevesa in druga, ki lahko predstavljajo nevarnost obiskovalcem. Vezano na obnovo sestoja pa glede na običajne kriterije z odstranitvijo starih dreves že zamujamo," so pojasnili.

V zvezi z očitki, ki so jih na danes nanizali Mladi za podnebno pravičnost s somišljeniki, pa so za STA ocenili, da poseg "ni nepremišljen in preobsežen". Bil je načrtovan na več ravneh gozdnogospodarskega načrtovanja in je "v skladu z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote Ljubljana in gojitvenim načrtom". "Do enkratnega tako velikega posega verjetno ne bi prišlo, če gozdni sestoj ne bi bil že načet zaradi preteklih naravnih ujm, kot sta bila žledolom in vetrolom," so še dodali.

Za neutemeljeno pa so označili zahtevo, da bi morali pred takimi posegi sprejemati širši konsenz. "Javna razprava s področja gospodarjenja z gozdovi redno poteka v okviru postopkov gozdnogospodarskega načrtovanja, kjer imajo možnost sodelovati vsi zainteresirani deležniki: od lastnikov gozda, naravovarstva in drugih strokovnih služb do civilne družbe. Tam, torej v fazi načrtovanja razvoja gozdov, je prostor za razpravo o posegih v gozd," so izpostavili.

MOL: Ne gre za golosek

V Molu so v današnjem sporočilu za javnost poudarili, da se glede obsega sečnje na območju Podrožniške poti v javnosti pojavljajo napačne informacije in izkrivljene interpretacije. Ob tem so zavrnili navedbe, da izvajajo golosek. Kot so pojasnili, obiskovalcem takšen vtis verjetno dajejo nekatera neporaščena območja, kjer so bila tla zaradi množičnega obiska območja zbita, gozd pa se ni mogel pomladiti. Zavrnili so tudi namige, da je razlog za obsežnejšo sečnjo pridobitne narave.

Po njihovih navedbah se namreč vrednost hlodovine na več načinov vrača v mestni gozd, med drugim v obliki izvajanja skrbi za gozdno infrastrukturo in gojitvenih del. Lesne sekance se bo v skladu z načeli krožnega gospodarstva uporabilo za izdelavo lesnih plošč, vzorce najdebelejših podrožniških dreves pa je za raziskovalne namene prejela ljubljanska biotehniška fakulteta, so še pojasnili na občini.