Zagovornik načela enakosti: Sistem varstva pred diskriminacijo "fasada"

"Nujno je ustanoviti neodvisno telo" "Za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije niso dovolj le pravni in politični ukrepi, pač pa je treba dolgoročno in večplastno vplivati na spremembo zavesti ljudi in spremeniti družbene vzorce. Vse to pa je dolgotrajen proces," pravi zagovornik. Mednarodno pravo v ta namen državam po njegovih besedah nalaga pravne obveznosti, da zagotovijo učinkovito pravno varstvo ter spodbujajo odpravljanje diskriminacije. "Nujno je ustanoviti neodvisno telo, ki naj zagotovi učinkovito varstvo pred diskriminacijo in spremljanje stanja, hkrati pa naj vsem daje spodbude," opozarja Vernik Šetinc, ki svoje ugotovitve navaja tudi v letnem poročilu zagovornika za leto 2011. Zavzema se za to, da bi bile odločitve takega organa pravno obvezne. Zoper takšne odločitve pa naj bo po njegovem predlogu možna sodna pot, tako kot to velja za postopke pred Informacijskim pooblaščencem.

"Slovenija očitno krši prevzete mednarodne obveznosti" Iz pravnega vidika je odločitev za neodvisno varstveno telo po njegovih besedah nujna, saj Slovenija očitno krši prevzete mednarodne obveznosti, po katerih mora zagotoviti učinkovito neodvisno pomoč žrtvam diskriminacije. "Obstoječi sistem varstva je pravzaprav le fasada in ne more zadostiti zahtevi po učinkovitem varstvu pravice do enakega obravnavanja," je kritičen.

Države so dolžne sprejeti ukrepe, s katerim bodo v primeru kršitve prepovedi diskriminacije v svojem pravnem redu poleg odškodninske odgovornosti zagotovile še druge učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije, pravi. "To je temeljna zahteva. Če ta ni izpolnjena, so vse ostale obveznosti in ukrepi skoraj brezpredmetni. So namreč neučinkoviti, ker država ne izpolnjuje temeljne zahteve po vladavini prava."

Napoveduje, da bo s svojo analizo in oceno stanja varstva pred diskriminacijo v Sloveniji in ugotovitvami iz letnega poročila bo seznanil pristojne organe Združenih narodov in Sveta Evrope ter Evropsko komisijo.

"Zagovornik je uslužbenec urada vlade" Opozarja, da zagovornik v Sloveniji ni samostojen državni organ, pač pa en sam uslužbenec urada za enake možnosti, torej ene od strokovnih služb vlade. Vlada imenuje zagovornika, lahko pa ga tudi razreši, dodaja.

Po njegovem opozorilu vlada z morebitnim neimenovanjem novega zagovornika institut lahko dejansko odpravi oziroma onemogoči. Meni, da je pri svojem delu "očitno neučinkovit predvsem zaradi organizacijskih pogojev".

"Kriza je le izgovor, da ne pride do ustreznih rešitev," je dejal. Opozoril je, da je bilo v letu 2007, "v času debelih krav, prav tako rečeno, da ni denarja". "Stroški bi bili v primerjavi s koristmi zanemarljivi," meni.

Lani 66 novih pobud Kot izhaja iz poročila zagovornika za leto 2010, je lani na podlagi zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja prejel 66 novih pobud, iz let 2008 in 2009 pa jih je do lani ostalo nerešenih še 30. V lanskem letu je bilo skupno rešenih 55 pobud, od tega jih je bilo 22 še iz let 2009 in 2008. Med rešenimi pobudami so v 23 primerih ugotovili, da je šlo za diskriminacijo.

"66 prejetih pobud je malo. Ljudje jih raje ne vlagajo, ker menijo, da bodo imeli potem še več težav. Kadar me prizadeti kličejo za posvet, jim odkrito pojasnim, kakšne so realne možnosti za uspeh, pa tudi za sankcije zoper odgovorne," pravi.

Dodaja pa, da jih vedno skuša prepričati, da pobudo vložijo, saj sicer sodelujejo pri začaranem krogu. "Žal večina teh pobud ne vloži," pravi.

"Vsi se najbolj bojijo izgubiti službo" Med pobudami prevladujejo navedbe o domnevni diskriminaciji s področja delovnih razmerij. "Vsi se najbolj bojijo izgubiti službo, zato je področje zaposlovanja ključno," je pojasnil. Mladi se z domnevno diskriminacijo srečujejo tudi na tem področju, zlasti pa v šoli, pravi.

Zagovornik je v letu 2010 z namenom osveščanja izdelal spletno stran www.zagovornik.net, ki deluje v desetih jezikih. Na voljo so informativne zloženke, prijava domnevne diskriminacije pa je mogoča tudi prek portala e-uprava.

Žrtev diskriminacije je potencialno lahko skoraj vsakdo, opozarja zagovornik. Diskriminacija po njegovih besedah torej ni le problem družbenih manjšin, temveč predvsem "problem iracionalnega, neučinkovitega delovanja družbe". "Zato se tiče vsakogar," je poudaril.