Petek, 4. 2. 2022, 22.05
2 leti, 10 mesecev
Zagata strank KUL: Takšno povišanje plače vam preprečujejo
Ali bo na zahtevo Luke Meseca referendum o nižanju dohodninskih obveznosti in s tem višjih plačah za vse, še ni jasno. Kar je premier in predsednik SDS Janez Janša povedal, da so za ta referendum hkrati z volitvami, kar bi bilo tudi ekonomično, je Levica zdaj proti in išče izhod. Referendum, s katerim poskušajo višanje preprečiti, lahko škoduje celotnemu bloku strank KUL. Ljudje so za višje plače. Poznalo se bo v denarnicah. Vsem. Lahko bi se že. Prikazujemo, koliko več bi dobili.
V Levici Luke Meseca in strankah SD Tanje Fajon, LMŠ Marjana Šarca ter SAB Alenke Bratušek so v težavah tudi, ker niso bila najbolj točna njihova propagandna sporočila, da bo sprememba napolnila žepe le najbolje plačanim v državi. Takšna sta med šefi strank, ki se podajajo na volitve, predvsem Robert Golob pa tudi, deloma, Tanja Fajon. Zaradi višje dohodninske olajšave bi se ob nespremenjenem strošku delodajalca plače povišale vsem zaposlenim in s tem tudi kupna moč. Višja splošna olajšava bi okrepila denarnice ljudi z nizkimi in višjimi plačami. Bi se pa druge spremembe res bolj splačale tistim, ki imajo res ekstremne plače, kakršne je zadnja leta dobival Golob.
Za spodbuditev rasti v obdobju po epidemiji
Mesec in stranke KUL imajo zaradi vsega tega resne težave. Če referendumski predlog Luka Mesec umakne, s tem ne bodo ustavili sprememb. Obratno, koalicija lahko dohodnine v tem primeru z glasovanjem v državnem zboru takoj zniža s potrditvijo sprememb zakona. Z referendumsko pobudo je Levica odločanje onemogočila. Za potrditev sprememb je posebno kampanjo zadnje dni že začela NSi.
Posledica, če referendumsko pobudo Levica umakne, pa je lahko tudi, da bi posvetovalni referendum, ki bi bil hkrati z volitvami, namesto Meseca predlagal kdo drug. Tak referendum pa bi se lahko izkazal za predvolilno nočno moro koalicije KUL.
Znižanje dohodninskih obveznosti je vlada predlagala kot del ukrepov za spodbuditev rasti v obdobju po epidemiji, večja kupna moč ljudi bi ugodno vplivala na hitrejše okrevanje in rast slovenskega gospodarstva, s tem pa tudi na rast proračunskih prihodkov. Nekoliko nižja obdavčitev tistih z najvišjimi plačami, med katere sodi recimo Golob, pa bi prispevala tudi k "zadržanju kompetentnega kadra na slovenskem trgu dela", so pojasnili z vlade. Čeprav najbrž niso ciljali Goloba, za katerega je malo verjetno, da bi ga zaposlili v tujini. Dogajanje je del predvolilnega spopada. Vladne stranke, SDS, NSi in Konkretno, s kampanjo po vsej državi zadnje tedne obveščajo ljudi tudi o tem, kaj poskušajo s spremembo doseči. Objavile so celo posebne kalkulatorje, s katerimi lahko vsak preračuna, kaj bi sprememba pomenila za njegovo plačo, pa tudi za druge.
Kako bi se povišala vaša plača. Kaj pokaže kalkulator?
Kaj bi praktično pomenila sprememba dohodninskega zakona, pokaže, denimo, kalkulator, ki je dostopen na spletni strani www.zakonodohodnini.si, kjer si lahko vsak izračuna, kakšno neto plačo bi imel, če bi bile predlagane spremembe zakona o dohodnini sprejete. Kar onemogoča opozicija. Aplikacijo, ki omogoča tudi podrobnejši pregled, koliko in zakaj se bo plača v posameznem letu povišala, je pripravila stranka SDS. S pomočjo te aplikacije smo pripravili pregled, kakšne bi bile spremembe za državljane z minimalno plačo, za tiste s povprečno plačo in za najbolje plačane. Primeri bolje plačanih so: premier Janez Janša (SDS), predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon ter donedavni šef GEN-I Robert Golob, ki je imel leta 2020 med vsemi daleč najbolj ekstremne prihodke. Takšni so bili zaradi izjemno visoke nagrade, ki jo je Golob dobil za vodenje državnega podjetja, ki monopolno prodaja elektriko iz nuklearke.
Podrobnejšo analizo sprememb plače si v kalkulatorju lahko ogledate s klikom na povezavo: kalkulator Excel.
Osnovni preračun za bruto plačo 2.084 evrov je videti tako:
Prikaz izračuna povprečne mesečne plače v Sloveniji
Kaj smo uporabili za preračune
Pri premierju Janezu Janši smo v pregledu podatkov uporabili podatek o mesečni bruto plači, ki jo je prejel novembra 2021. Pri plači evropske poslanke Tanje Fajon smo uporabili podatek o mesečni plači, ki so nam ga posredovali iz službe za odnose z javnostjo stranke SD. Pojasnili so, da znaša bruto 9.166,30 evra. Primerjava je pri Fajonovi le hipotetična, dejansko so njeni prihodki krepko višji, ker dobi še pavšal za stroške in dnevnice za vsak dan, ko je Bruslju. Evropski poslanci pa tudi na drug način plačujejo davke in prispevke. Podobno je hipotetičen tudi preračun pri Robertu Golobu, kjer smo za osnovo vzeli zadnji podatek o njegovi neto plači, ki so ga v letnem poročilu GEN-I objavili za leto 2020. Kakšna je bila njegova bruto plača, ne vemo. Ta podatek javnosti prikrivajo. Uporabili smo preračun, ki ga naredi kalkulator sam, ki pa ne upošteva pravilno dohodninskih olajšav in drugih dejstev pri konkretnih posameznikih. Za preračun povprečne bruto mesečne plače v Sloveniji, ki znaša 2.084,38 evra, smo uporabili podatke statističnega zavoda. Minimalna bruto mesečna plača pa je bila 1.024,24 evra. Na letni ravni bi se minimalna plača s spremembo leta 2025 povišala za 640 evrov.
Glavna novost bi bila, če bodo spremembe dohodninske zakonodaje potrjene, da bi se splošna dohodninska olajšava do leta 2025 z zdajšnjih 3.500 evrov postopoma dvignila na 7.500 evrov, s čimer bi se vsem zaposlenim zvišale neto plače. Te spremembe so že večkrat podprli predstavniki delodajalcev: Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS). Večji del sindikatov pa je imel, kar je nekoliko presenetljivo, ker gre za splošen dvig plač, precej pomislekov. Hkrati pa napovedujejo celo stavke, če se plače tem ali onim v javnem sektorju ne bodo povišane. Nelogičnost stališč sindikatov, ko so proti višjim plačam, hkrati pa jih zahtevajo, je deloma razumljiva, če vemo, da so voditelji največjih sindikatov zelo povezani z opozicijsko povezavo strank KUL in da s temi strankami sodelujejo v kampanji pred volitvami, ki že poteka. Tudi s stavkovnimi pritiski.
116