Za Kresalovo so očitki, da se gre z dodatki policistom predvolilno kampanjo, nemoralni

Kot je zapisala, dajejo policistom samo del tistega, kar jim pripada, da bi bili izenačeni s primerljivi poklici. Zakaj bi bili policisti izjema? Kresalova piše, da imajo slovenski vojaki že vrsto let z zakonom o službi v Slovenski vojski in zakonom o obrambi urejen svoj delovnopravni status. Vsega tega vojakom, kot pravi, ne oporeka. Brez dvoma si jih vojaki ter cariniki in pazniki, zaradi specifičnosti poklica, ki ga opravljajo, večino tudi zaslužijo. Tako so očitno v preteklosti ocenili tudi ministri in poslanci, ki so te pravice uredili v zakonih. Zakaj so bili iz tega izvzeti policisti in kaj se je ta čas dogajalo z njimi, ministrica ne ve. Slovenski policisti so po njenih besedah aktivno sodelovali v procesih demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, od takrat dalje pa vsem zagotavljajo visoko stopnjo varnosti države. Specifičen status policije je, kot poudarja ministrica, okoliščina, ki zahteva optimalno notranjo organiziranost in urejenost delovnopravnih razmerij. Za policiste veljajo številne omejitve, ki jih drugi javni uslužbenci ne poznajo. Poleg tega se policistom lahko odredi dela v nujnih primerih ne glede na pravico do počitka, policisti pa so dolžni ukrepati tudi v prostem času.

Po mnenju Kresalove ob 20. obletnici samostojnosti slovenske države dajejo policistom samo del tistega, kar jim pripada, da bi bili izenačeni s primerljivi poklici (vojaki, cariniki, pazniki). Večina pravic, ki jih uživajo vojaki, bo za policiste še vedno ostala le pobožna želja.

"Za policiste gre ..." Kot je sklenila, ne gre zanjo ali za volitve, ampak za tiste, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in ki so z veliko požrtvovalnostjo sposobni okrutnega morilca odkriti v nekaj dneh. Za policiste gre, je še zapisala ministrica.

Pečnik: Cariniki imajo manj dodatkov k osnovni plači Sindikat carinikov Slovenije Katarino Kresal poziva, naj pojasni, kakšne dodatke so že dobili cariniki, ki pa jih policisti po njenih besedah nimajo. Članstvo sindikata je ogorčeno nad izjavami ministrice in ne izključuje možnosti ponovnega formiranja stavkovnega odbora in izvedbe stavke tudi med turistično sezono.

Kot je v pismu Kresalovi pojasnil predsednik sindikata Dušan Pečnik, veljavna kolektivna pogodba za javni sektor določa dodatke za policiste, medtem ko cariniki tam nimajo nobenega dodatka. Cariniki so se celo strinjali s temi dodatki, "saj se zavedamo, da imate tudi v vaših vrstah delovna mesta, ki izstopajo".

Cariniki po Pečnikovih besedah nimajo več dodatkov k osnovni plači, kot jih imajo policisti, pač pa jih imajo manj. Ob tem je pojasnil, da je sicer v zakonu o carinski službi zapisano, da imajo cariniki dodatek za stalnost 0,5 odstotka po prvih petih letih, vendar je v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in v kolektivni pogodbi ta dodatek izenačen z dodatkom za minulo delo in torej znaša 0,33 odstotka. Tak odstotek se carinikom tudi obračunava, je zatrdil predsednik sindikata.

Nikoli niso imeli beneficirane delovne dobe Ministrico je opomnil, da imajo v carinski službi tudi carinike, ki delajo na rentgenskih aparatih, mobilnih ali stacionarnih, pa zato ne dobivajo nobenega dodatka, in da cariniki nikoli niso imeli beneficirane delovne dobe in se zato upokojujejo z normalnimi starostnimi pogoji. Med drugim je opozoril na primere, ko so cariniki delali na meji skupaj s policisti, le-ti so že nekaj časa upokojeni, cariniki pa se še vedno vozijo na južno mejo.

"Naše članstvo je ogorčeno nad tem, kar so pobrali od medijev glede vaših izjav o privilegiranosti carinikov proti policistom z nekimi dodatki, ki jih pa v resnici ni, zato upravičeno pričakujemo vaše tolmačenje, kateri so ti dodatki in kakšne privilegije mi imamo, policisti jih pa nimajo," je zapisal Pečnik.

Članstvo od sindikata zahteva ukrepe Članstvo od sindikata zahteva ukrepe, kakšni bodo, pa bo po Pečnikovih besedah odločila izredna seja konference Sindikata carinikov Slovenije, "ne izključujemo pa tudi možnosti ponovnega formiranja stavkovnega odbora in izvedbe stavke tudi med turistično sezono".

Odzvali so se tudi v Sindikatu policistov Slovenije V Sindikatu policistov Slovenije so o potrditvi svežnja policijske zakonodaje zapisali, da potrditev ocenjujejo v prvi vrsti kot resen namen vlade, da investira v varnost države, posledično njenih prebivalcev. "Dejstvo je, da potrjen zakon o organizaciji policije prinaša odpravo nesmiselnih in neživljenjskih omejitev za policiste, ki po vsebini (nevarnost, ogroženost, nepredvidljivost ...) opravljenega dela izrazito izstopajo od drugih uradniških poklicev," so zapisali v odzivu.

Sindikat: Zakona imata tudi nekaj pomanjkljivosti Ocenjujejo, da imata oba sprejeta zakona (zakon o nalogah in pooblastilih policije ter zakon o organiziranosti in delu v policiji) tudi nekaj pomanjkljivosti, ki ju je po njihovem mnenju potrebno ocenjevati in sprejeti kot celoto. "In ta ocena je pozitivna," so dodali.

"Upoštevalo se je vprašanje vzdržnosti javnih financ" "Pri pripravi zakona se je upoštevalo prav vprašanje vzdržnosti javnih financ in se je določbe zakona, ki pomenijo večje breme proračuna, preložilo v leto 2014. Predlog zakona o organizaciji in delu policije predvideva dodatne finančne posledice v letih 2012 in 2013 v višini 50.530 evrov, in sicer na račun izboljšanja obstoječega nezgodnega zavarovanja policistov za primer poškodb pri opravljanju nevarnih policijskih nalog," poudarjajo v sindikatu.

Na bolniškem dopustu brez dnevnega nadomestila

Med drugim tudi dodajo, da "je prav, da javnost izve, da je policist, ki je prejšnji teden pri odvzemu prostosti osumljenca umora zaradi poškodb na bolniškem dopustu in ne prejema nobenega dnevnega nadomestila plače. Takšno situacijo bi nova zakonska ureditev odpravila. Zato je problematiziranje o 50.530 evrih na letni ravni preseglo vse meje dobrega okusa."

Sindikat bo vztrajal pri uresničitvi stavkovnega sporazuma Prav tako so "ostro" zavrnili četrtkove izjave ministric v odstopu Darje Radić in Irme Pavlinič Krebs glede policijskih dodatkov. Opozorili so, da v predvidenem rebalansu proračuna za policijo niso upoštevani vsi po stavki dogovorjeni dodatki in nadomestila, zato bodo zahtevali sestanek pri premieru Borutu Pahorju.

V sindikatu so še zapisali, "da v predvideni rezervi za novo sprejeti zakon sploh niso upoštevana vsa nadomestila in dodatki, katere so si policisti legitimno in zakonito pridobili v času stavke, ter katere je nenazadnje sprejela, potrdila in se jih zavezala izplačati vlada". Spomnili so, da sta bili ob podpisu stavkovnega sporazuma med vlado in Policijskim sindikatom Slovenije po 39-dnevni stavki 4. novembra 2010 Radićeva in Pavlinič Krebsova ministrici in tako z vsem seznanjeni.

Iz ministrstva za javno upravo so medtem sporočili, da so za zaposlovanje v ostalih delih državne uprave in javnega sektorja pristojni drugi ministri oziroma predstojniki proračunskih uporabnikov. Navedba, da je ministrica odgovorna za povečanje števila zaposlenih v ostalih delih državne uprave oziroma v javnem sektorju v celoti, "so torej neresnične in zavajajoče, saj veljavna zakonodaja teh pristojnosti ministrici za javno upravo ne daje".

"Razkroj plačnega sistema" Ostro proti predlogu zakona pa je nastopil tudi sindikat državnih organov. Protestirajo proti načinu sprejemanja zakona o delu v policiji. Sporočili so, da zakon "zagotavlja razkroj plačnega sistema", saj med drugim predvideva zvišanje nadomestila policistom. V odboru po navedbah sekretarja Draga Ščernjaviča vlado pozivajo, da ustavi tak način dela, "če je še količkaj zdrave pameti".

"Ali je to doprinos k izvajanju pravne države?" sprašuje Ščernjavič. Po njegovem mnenju gre za mačehovski odnos vlade do socialnega partnerstva in "forsiranje znanih parcialnih pristopov, ki so vedno doprinesli k ustvarjanju še večjih anomalij v plačnem sistemu". To je neodgovorno," dodaja.