Četrtek, 6. 2. 2020, 6.40
4 leta, 2 meseca
Zadnje slovo od Janeza Stanovnika #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,97
Na ljubljanskem pokopališču Žale so se danes z vojaškimi častmi poslovili od nekdanjega predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije Janeza Stanovnika. "Odhaja ena najsvetlejših osebnosti tistega rodu Slovencev, ki je pomembno zaznamoval naše življenje v drugi polovici 20. stoletja," je v žalnem govoru poudaril Milan Kučan.
Po besedah bivšega predsednika republike Milana Kučana se je poslovil oče naroda, ki so mu to ime dali slovenski ljudje, ko so v času stisk in negotovosti v njem videli zanesljivo oporišče in moralno vodilo: "V naš spomin se je zapisal državnik Stanovnik, partizan Tine, človek s košatimi brki, blagim pogledom in odločnim glasom resnice, človek z razkošnim znanjem, oče naroda."
Po okupaciji slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni in njegovi razdelitvi med zavojevalce se je Stanovnik brez omahovanja odločil za upor. "Postavil se je za svobodo in čast naroda, za pravico in pravičnost, za svet brez krivic, za solidarnost in spoštovanje človekovega dostojanstva. Odločil se je boriti za resnico," je po poročanju STA dejal Kučan.
Pri tem se je po njegovih besedah kazalo Stanovnikovo odraščanje v odprti, demokratični družini krščanskih socialistov, v kateri si je oblikoval trden svet vrednot: "Te so mu bile vodilo skozi vse življenje. Znal je iskati in najti skupna stališča tudi s tistimi, ki so razmišljali drugače. Tuje mu je bilo manihejsko razumevanje ljudi."
Spomnil je, da je Stanovnikovo javno življenje teklo od partizanskega bojevanja in delovanja v ustanovah, ki so se vzpostavljale na osvobojenem ozemlju, do Kočevskega zbora in osvobajanja Primorske, od Beograda, kjer je sodeloval pri postavljanju temeljev povojne jugoslovanske države, pa prek diplomacije in ekonomske komisije OZN vse do vrnitve v Slovenijo in vključitve v delo takratnega predsedstva republike, piše STA.
"Slednjemu je predsedoval v dramatičnem času, ko so pokali ideološki in pravni okviri jugoslovanskega enopartijskega sistema in so se v Sloveniji razcvetale ideje, težnje in iskanja poti v demokratično družbo," je opozoril. Dejal je, da je bila v spopadu dveh konceptov iskanja izhoda iz globoke krize takratne jugoslovanske družbe blagodejna Stanovnikova izkušnja, predvsem pa modrost, piše STA.
"Ob zrelosti in odgovornosti udeležencev na takratnem političnem prizorišču je Slovenija brez večjih moralnih poškodb zapustila nekdanjo državo in stopila na pot samostojnega državnega življenja. O njem ni kasneje nikoli sodil, prepričan, da vsak rod sam nosi polno odgovornost za svoja ravnanja," je dodal.
Stanovnik je bil po koncu druge svetovne vojne vodja kabineta Edvarda Kardelja, ki je bil takrat podpredsednik zvezne vlade in zunanji minister. Skupaj sta se tako leta 1947 udeležila tudi Pariške mirovne konference.
Leta 1952 je bil imenovan za ekonomskega svetnika stalne misije FLRJ pri sedežu OZN v New Yorku, kjer je kot nekdanji partizan užival veliko simpatij. Seznanil se je z vrhom ameriške ekonomske znanosti.
Po vrnitvi v Jugoslavijo leta 1956 se je posvetil ekonomiji, čeprav je bil od leta 1958 tudi zvezni poslanec. Postal je direktor Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu.
V času, ko je OZN vodil U Tant, je Stanovnik postal izvršni sekretar ekonomske komisije OZN za Evropo, kjer je ostal do upokojitve leta 1983. Ta funkcija je imela status generalnega podsekretarja OZN.
Po Kučanovih besedah, ki jih povzema STA, je Stanovnik ves čas pokončno stal tudi v vrstah svojih partizanskih tovarišev in skrbel, da so tudi v kasnejših ideoloških spopadih in poskusih sprevračanja zgodovine ohranjali moralno moč narodnoosvobodilnega boja: "Bil je dosleden glasnik resnice o njem, ne da bi prikrival zmote in stranpoti narodnoosvobodilnega boja, tudi ne storjene zločine, prepričan, da je tudi v tem priznanju njegova veličina."
Dodal je, da je Stanovnik zato spravo razumel "kot zrelost naroda, da sprejme nase celoto svoje medvojne preteklosti in da z njo živi tako, da ne bremeni svoje sedanjosti in prihodnosti".
Stanovnik je umrl v 98. letu starosti. Od njega so se na Žalah poslovili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec, nekateri poslanci in predsedniki parlamentarnih strank ter drugi vidni predstavniki političnega in družbenega življenja.
Poleg častne enota Slovenske vojske so v žalni slovesnosti sodelovali tudi Partizanski pevski zbor, Policijski orkester in praporščaki.
