Vranični prisad usoden za sedem telic pri Bistri

Sum na prisotnost vraničnega prisada pri poginulih telicah, ki jih je veterinarsko-higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta odpeljala z istega pašnika na območju postojnskega urada Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so potrdili 20. avgusta, bolezen pa z laboratorijskim preiskavami dan pozneje.

Na pašniku se je paslo 43 govedi, sedem pa jih je poginilo. Po poročanju Slovenskih novic gre za pašnik pri Bistri.

Ukrepe za preprečevanje bolezni bodo morali izvajati še 50 let Takoj po potrditvi bolezni so na pašniku uvedli ukrepe za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni. Ker gre za zoonozo, so o pojavu obvestili tudi zdravstveno službo. Vse, ki so prišli v stik s poginulimi in sumljivimi živalmi, so napotili k zdravniku.

Opravili so tudi epizootiološko preiskavo. Državno središče za nadzor bolezni je na podlagi podatkov o pojavu bolezni, vodotokov, poplavnih območij in zgodovinskih podatkov o pojavih vraničnega prisada in določenih predhodnih distriktih določilo novo območje vraničnega prisada (antraksov distrikt), na katerem bodo morali v prihodnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe za preprečevanje pojava in širjenja bolezni.

Med te ukrepe spada preventivno cepljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju distrikta, in živali, ki jih krmijo s krmo, ki izvira iz distrikta.

Na območju 880 glav govedi Novo določeno območje vraničnega prisada zajema območja naselij Dol pri Borovnici v občini Borovnica in naselij Bistra, Blatna Brezovica ter Verd v občini Vrhnika.

Po podatkih iz registrov je v distriktu skupaj 21 gospodarstev z 880 glavami govedi, pa tudi pet gospodarstev z 19 prašiči in štiri gospodarstva z 117 glavami drobnico.

Uprava je o pojavu bolezni in izvedenih ukrepih prek sistema za obveščanje in poročanje o boleznih živali obvestila tudi Evropsko komisijo in druge države članice.

Novi pojavi niso izključeni Glede na to, da se je bolezen pojavila na območju, ki je poplavno in je prek vodnih poti povezano s predhodnimi distrikti, in da lahko spore povzročitelja vraničnega prisada v tleh preživijo tudi več kot 50 let, verjetnost nadaljnjih pojavov na območju ni izključena, so še pojasnili na upravi.