Ponedeljek, 17. 7. 2023, 22.01
9 mesecev, 2 tedna
Vprašanja in odgovori o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
V večini primerov bi si pacient na domu sam vnesel smrtonosno učinkovino v telo.
Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je vložen v zakonodajni postopek, zdaj pa so na vrsti poslanci, ki bodo zaradi parlamentarnih počitnic razpravo začeli šele po 1. septembru. Predlagatelji pričakujejo podporo koalicije, a so za zdaj predlog zakona jasno podprli le v Levici, v SDS mu ostro nasprotujejo, pomisleke je izrazila tudi stroka. Zakon o evtanaziji odpira številna vprašanja, na nekatera od teh smo odgovorili spodaj.
Po predlogu zakona bi si lahko neozdravljivo bolni pacient, potem ko bi bili izpolnjeni vsi pogoji, v večini primerov sam vnesel smrtonosno učinkovino v telo. Evtanazija, pri kateri bi na zahtevo pacienta smrtonosno učinkovino v telo vnesel zdravstveni delavec, je po predlogu mogoča le izjemoma, če tega pacient ni zmožen storiti sam, če ima verske, moralne ali druge utemeljene razloge, zaradi katerih ne želi sam vnesti smrtonosne učinkovine, ali če obstajajo za to drugi utemeljeni razlogi.
Predlog zakona so s 5.513 zbranimi podpisi volivcev v zakonodajni postopek predlagatelji vložili v ponedeljek. Predlog zakona je nastal v okviru društva Srebrna nit, kjer upajo, da bodo v zakonodajnem postopku prevladali argumenti v prid neozdravljivo bolnim, ki danes trpijo neznosne bolečine.
Kako bi potekal postopek samousmrtitve ali evtanazije?
Varnost pred zlorabami pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo zagotavljala komisija. Ko bo ta ugodila pravici do pomoči, bo pobudo podala izbranemu zdravniku pacienta. Čas med ugoditvijo in pobudo za izvedbo ne bo omejen.
Po predlogu zakona bi nadzor nad postopki pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izvajal varuh človekovih pravic. To je že zmotilo varuha Petra Svetino, ki je opozoril, da je "vloga varuha popolnoma jasno zapisana v ustavi in zakonu o Varuhu človekovih pravic" in da zato nadzorstvena funkcija pri postopkih prostovoljnega končanja življenja "zagotovo ne spada med pooblastila Varuha".
Kdo in kje bi izvajal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja?
Predlog zakona določa, da lahko medicinsko pomoč pri končanju življenja ponudita zdravnik ali pooblaščeni zdravstveni delavec. Poleg tega lahko pomoč ponudijo farmacevti, družinski člani in druge osebe, ki jih za to pacient zaprosi.
Primarni kraj izvedbe postopka pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je pacientov dom. Zakon hkrati dopušča izvedbo v bolnišnici ali pri drugem primernem izvajalcu zdravstvene dejavnosti oziroma institucionalnega varstva, kadar obstajajo za to utemeljeni razlogi, na primer pacientova izrecna želja, da zaradi varovanja dostojanstva oziroma osebnih prepričanj svojcev postopek ni izveden v skupnem gospodinjstvu.
Kdo bi plačal postopek?
Postopek bi plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ocena stroška postopka pa skupaj znaša 1.542 evrov.
Pobudniki so v parlamentarni postopek vložili 5.513 podpisov. Kaj zdaj sledi?
Zakonodajni postopek se začne, ko predsednik državnega zbora predlog zakona posreduje vsem poslancem in vladi ter predsedniku državnega sveta. Nato po rednem zakonodajnem postopku sledijo tri obravnave predloga zakona.
Prva obravnava se praviloma opravi že s posredovanjem predloga zakona poslancem in brez obravnave na seji državnega zbora. Obravnava na seji državenga zbora, ne pa tudi na delovnih telesih se opravi, če najmanj deset poslancev v 15 dneh po posredovanju predloga zakona zahteva, da se o predlogu zakona opravi splošna razprava.
Na tej razpravi državni zbor obravnava razloge, ki zahtevajo sprejetje zakona, ter načela, cilje in poglavitne rešitve predloga zakona. Po končani razpravi poslanci odločajo o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Če državni zbor sprejme sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, se zakonodajni postopek nadaljuje. Če tega sklepa ne sprejeme, je zakonodajni postopek končan.
Če državni zbor sprejme sklep za nadaljnjo obravnavo zakona, predsednik državnega zbora določi matično delovno telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo. Sledi druga obravnava predloga zakona, ki vključuje razpravo in glasovanje o členih ali delih predloga zakona na matičnem delovnem telesu in na seji državnega zbora, vključuje pa tudi spremembe in dopolnitve predloga zakona z amandmaji.
Tretja obravnava v parlamentu je namenjena razpravi in glasovanju o predlogu zakona v celoti.
Razprava o zakonu se bo v državnem zboru začela po koncu parlamentarnih počitnic, torej po 1. septembru.
Kako široko podporo strank uživa predlog zakona?
V stranki Levica predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja podpirajo in ob tem poudarjajo, da predlog vsebuje številne varovalke pred zlorabami. Medtem so ostro nasprotovanje izrazili v največji opozicijski stranki SDS.
Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic še ni znal napovedati, ali bodo poslanci stranke predlog zakona podprli.
Kot je dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, gre pri tem za civilizacijsko vprašanje, o katerem bodo čez poletje razmislili in se odločili najprej kot posamezniki, "šele nato pa mogoče, če sploh, kot stranka". Po njegovih besedah bo tako "zgodba zagotovo potrebovala kar nekaj mesecev, da zori in dozori, predvsem pa, da se razčistijo res vse dileme".
Do predloga se še niso jasno opredelili niti v SD niti NSi.
Kaj meni zdravstvena stroka?
Predlogu zakona nasprotujeta zdravniška zbornica in komisija za medicinsko etiko.
Člani komisije za medicinsko etiko ocenjujejo, da predlog zakona spremlja visoko etično tveganje. Kot so še poudarili, zdravnike predlog obremenjuje s storitvijo, ki ji kodeks zdravniške etike izrecno nasprotuje. Zakon bi tako uvedel stanje, ko bi zdravniki ravnali v skladu z zakonom, a v nasprotju z etičnimi načeli svojega poklica.
Medtem na zdravniški zbornici dodatno opozarjajo, da poskuša predlog zakona v nasprotju s pravno ureditvijo v Sloveniji in svetu vzpostaviti poklicno dolžnost zdravstvenih delavcev in sodelavcev, izrecno zdravnikov, sodelovati v postopkih pomoči pri samomoru in evtanaziji.
Kdo je še izrazito proti predlogu zakona?
Predlogu zakona nasprotujeta tudi komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci in Islamska skupnost v Sloveniji.
Kakšna je verjetnost, da bo tak zakon sprejet?
Glede na omenjeno podporo strank in pomisleke stroke je malo verjetno, da bo šel zakon v predlagani obliki gladko čez parlamentarno sito.
Kje že imajo to vprašanje podobno rešeno?
V Švici pomoč pri samousmrtitvi s pomočjo tako imenovanih organizacij Right to die in s pomočjo zdravnikov, ki predpisujejo smrtonosne učinkovine, poznajo že od začetka 80. let prejšnjega stoletja. Postopek stane okoli deset tisoč evrov.
Taka ureditev je uveljavljena tudi v nekaterih državah ZDA, in sicer v Oregonu od leta 1994, v Washingtonu in Montani od leta 2009 ter v Vermontu od leta 2013. V Kaliforniji in Koloradu je bila pomoč pri samousmrtitvi legalizirana leta 2016, v Washingtonu leta 2017, na Havajih leta 2018, v Mainu in New Jerseyju leta 2019, v Novi Mehiki pa leta 2021.
Nizozemska je prva država znotraj EU, ki je leta 2002 legalizirala evtanazijo in pomoč pri samousmrtitvi s pomočjo zdravnikov. V letih 2002 in 2009 sta Nizozemski sledila še Belgija in Luksemburg. Kolumbija je evtanazijo legalizirala leta 2014. Kanada je evtanazijo in pomoč pri samousmrtitvi legalizirala leta 2016, avstralska zvezna država Viktorija leta 2017, zvezna država Zahodna Avstralija leta 2019, Španija leta 2021. Na Novi Zelandiji je zakon začel veljati novembra leta 2021, v Avstriji pa 1. januarja leta 2022.
