Petek, 15. 5. 2020, 4.00
3 leta, 11 mesecev
Kako voliti poslance in predsednike v času epidemije koronavirusa?
Volitve po pošti, če bi jih Šarec dosegel, ne bi bile poštene
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,34
32
Glasovanja po pošti, ki jih v Sloveniji poznamo kot izjemo predvsem za izvedbo volitev za državljane na tujem, zaradi pandemija koronavirusa uvajajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer ponekod celo ukinjajo običajna volišča. V državi New Jersey so vsi volivci že glasovali po pošti. Tudi največja država Kalifornija namerava vsem volivcem glasovnice poslati z navadno pošto. V ZDA je precej razprav med strokovnjaki sprožil slovenski pravnik Jurij Toplak z opozorilom, da takšne volitve niso povsem poštene, ker ne zagotavljajo tajnosti glasovanja.
V Kaliforniji nameravajo poštarji glasovnice in volilni material volivcem pustili pred vrati, na hodnikih ali v nabiralnikih. Državi Washington in Oregon poznata poštno glasovanje že dvajset let, a letos se jima nameravajo pridružiti še številne druge.
Kdaj po pošti v Sloveniji?
Pred dilemo, kako izvesti volitve med epidemijo, bi lahko bili tudi v Sloveniji, če bi nekdanjemu premierju Marjanu Šarcu (LMŠ) po odstopu januarja uspelo doseči razpustitev državnega zbora in predčasne volitve v času epidemije. Glasovanja na voliščih bi bila tvegana.
Glasovanje po pošti je v Sloveniji že zdaj mogoče, ko je običajno glasovanje na volišču težko izvesti. Možnost glasovati na ta način imajo vsi državljani, ki so v tujini, kjer številni ne morejo do volišč, ker je to povezano z velikimi stroški. A na ta način glasuje le majhen delež volivcev. Glasovanja po pošti pa so mogoča tudi v Sloveniji, a je takšno glasovanje treba posebej zahtevati.
Zaradi epidemije koronavirusa postaja takšno glasovanje, ker je povezano z manj tveganji širjenja bolezni, vse bolj razširjeno, ob čemer se pojavljajo resne dileme, ali je takšno odločanje o vladanju državam pošteno.
Opozorilo Jurija Toplaka, da glasovanje na daljavo volivcem ne zagotavlja tajnosti glasovanja, je ta teden objavil ameriški časopis The Boston Globe.
Toplak, ki je eden največjih strokovnjakov za volilno pravo v državi, v preteklosti pa je sodeloval tudi pri delu državne volilne komisije, je opozoril, da pri glasovanju na daljavo veliko družin glasuje skupaj pri kuhinjski mizi, starostniki in invalidi pa skupaj z osebami, ki skrbijo za njih. Finančno odvisni družinski člani in tisti v domovih za starostnike pogosto sledijo nasvetu ali pričakovanjem tistih, od katerih so odvisni, da pridobijo simpatije oziroma se izognejo konfliktu, ustrahovanju ali posmehu. "Ko volivec pričakuje, da njegov glas ne bo tajen, pogosto glasuje drugače," je opozoril Toplak ter dodal, da se Združene države Amerike in mednarodne organizacije po svetu že desetletja borijo, da bi ženske, mladi, starostniki in invalidi lahko glasovali v zasebnosti, brez strahu, da jih pri glasovanju nadzira mož ali družina čez ramo, saj to onemogoča svobodno izražanje iskrene izbire.
V ameriškem časopisu objavljeno celotno opozorilo Toplaka, predstojnika katedre za javno pravo na Pravni fakulteti Maribor, si lahko preberete na tej povezavi.
Je tajnost glasovanj pomembna?
Toplakovo opozorilo je v ZDA sprožilo vrsto odzivov, ki so lahko zanimivi tudi za Slovenijo, kjer je veliko razmišljanj, da bi omogočili tudi elektronsko glasovanje. Pomisleki so bili do zdaj povezani predvsem z varnostjo in manj z zagotavljanjem tajnosti glasovanja.
Predstojnik katedre za javno pravo na Pravni fakulteti Maribor Jurij Toplak
Michael McDonald, profesor floridske univerze, je v odzivu na Toplakovo opozorilo spomnil na sodbo vrhovnega sodišča v Kaliforniji, v kateri je to leta 1983 presodilo, da so lažja dostopnost in nizki stroški prednost, ki odtehta v prid glasovanju na daljavo kljub nezagotavljanju tajnosti. Lonna Atkeson, profesorica političnih ved na Univerzi Nove Mehike, pa se je strinjala, da je poštno glasovanje sporno, in opozorila, da je bila že večkrat priča temu, da so drugi volivcu "pomagali" pri glasovanju. Odvetnik Marc Elias iz Washingtona je spomnil na besede slavnega vrhovnega sodnika Scalie, da v ustavi ZDA ni določbe, ki bi zahtevala tajnost glasovanja. Rick Pildes in Pamela Karlan, profesorja ustavnega prava na Univerzi v New Yorku in Stanfordu, sta mu odgovorila, da sodišča ne bi dovolila uvedbe javnega glasovanja, kakršnega so ZDA poznale v 19. stoletju. Eliasu je odgovoril tudi nekdanji predsednik Zvezne volilne komisije ZDA Bradley Smith, ki ima enako kot Pildes in Karlanova diplomo s Harvarda. Pravi, da je argument o tajnosti bolj priporočilo kot ustavna zahteva. Gregory Huber z Yala pa je podprl Toplakova stališča s študijo, ki jo je s sodelavci objavil leta 2013 in v kateri so dokazali, da nekateri volivci, ki so zaskrbljeni glede tajnosti svojega glasu, glasujejo drugače. Ugotovitvam članka je nasprotoval Paul Gronke s kolidža Reed v državi Oregon, kjer že dve desetletji vsi volijo po pošti. Huber mu je vrnil z drugim člankom, ki potrjuje, da številni volivci, ki glasujejo po pošti, verjamejo, da lahko drugi ugotovijo, kako so glasovali. Strokovnjak za volilno pravo iz Teksasa George Korbel je dodal, da so v Teksasu do 70. let 20. stoletja volivci podpisovali svoje glasovnice in tajnega glasovanja ni bilo.
Slovenci imamo šele 30 let volitve, na katerih lahko svobodno izbiramo, kdo nam bo vladal.
V teh dneh praznujemo 30 let, odkar smo po prvih svobodnih volitvah dobili tudi prvo demokratično izvoljeno slovensko vlado, ki se je najprej imenovala izvršni svet, vodil pa jo je krščanski demokrat Lojze Peterle.
Več o tem lahko preberete v povezanem članku.
Z glasovanji po pošti je bilo v tem času veliko zapletov. Zaplet v Izoli, kdo bo župan, ko so rezultat določale glasovnice po pošti, je presojalo celo sodstvo.
32