Sreda, 20. 4. 2022, 21.50
2 leti, 7 mesecev
Volilnega molka ni več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,63
19
Slovenija je bila do leta 2016 edina evropska država, v kateri so bili mediji in državljani pred volitvami kaznovani za razpravo in mnenja.
"O kandidatih lahko govorimo tudi na dan volitev, še vedno pa so prepovedani oglasi in neposredno nagovarjanje volivcev," je pojasnil pravnik Jurij Toplak, ki meni, da je uporaba izraza volilni molk povsem zgrešena. Kot smo torej poročali pred predsedniškimi volitvami leta 2017, volilnega molka že od leta 2016 ni več.
Toplak je pojasnil, da je od tega, kar je bilo do leta 2016 prepovedano, ostal prepovedan le še majhen odstotek. Ker meni, da je izraz volilni molk neustrezen, saj so dovoljeni vse razprave in komentiranje, je predlagal, da se izraza ne uporablja več. Zakon o volilni in referendumski kampanji namreč omenja le, da je prepovedana javna volilna propaganda.
Vrhovno sodišče je leta 2016 določilo, kaj vse šteje za javno volilno propagando.
Izpolnjenih mora biti pet pogojev:
1. prisotno mora biti vplivanje ali poskus vplivanja na volivce;
2. objava mora biti javna;
3. ravnanje mora biti načrtno in sistematično;
4. objava mora biti ponovljena večkrat ali del širšega sistematičnega sklopa;
5. namen objave ne sme biti polemični, strokovni ali običajno pogovorni, ampak izključno propagandni.
V zakonu je izraz volilni molk omenjen le na treh mestih
10. člen pravi, da je v času volilnega molka prepovedano lepiti in nameščati nove plakate;
33. člen pa pravi, da se z globo od 700 do 2.500 evrov kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki plakatira v času volilnega molka, z globo od 150 do 400 evrov pa se kaznuje za prekršek posameznik, ki trga ali kakorkoli drugače uničuje plakate, ki so bili nalepljeni v skladu z določbami 8. in 9. člena tega zakona, oziroma lepi in namešča nove plakate v času volilnega molka.
Pravnik Jurij Toplak je poudaril, da bi bil lahko intervju s kandidati videti kot del propagande.
"Intervju s kandidati bi bil lahko videti kot del propagande"
Toplak pravi, da lahko v obdobju pred volitvami mediji dopustijo komentiranje pod članki, objavljajo novice, tako nevtralne kot tudi negativne in pozitivne članke o kandidatih, komentarje o kandidatih, fotografije kandidatov, pisma bralcev in izjave volivcev. Poudaril pa je, da bi bil lahko intervju s kandidati videti kot del propagande.
Za volilne kampanje in molk je odgovoren inšpektorat za notranje zadeve
"Državna volilna komisija glede volilne kampanje in volilnega molka nima nobenih pristojnosti, ampak je za to odgovoren inšpektorat. Moje osebno mnenje je, da bi bilo treba razmisliti o tem, ali je še smiselno imeti omejitve v smislu volilnega molka. Prepoved izvajanja shodov na dan glasovanja ter objavljanje vzporednih volitev in javnomnenjskih raziskav naj ostaneta, preostalo pa je malo preživeto. V čem je težava, če v soboto dobim v poštni nabiralnik še kakšen letak ali pa debatiram na družabnih omrežjih? Ko so uvajali volilni molk, so bili drugi časi," je povedal direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.
19