JEK2
Četrtek, 28. 3. 2024, 14.36
7 mesecev, 1 teden
Vlada sprejela predlog resolucije o rabi jedrske energije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
"Gre za prvi programski dokument z opredelitvijo razvojnih usmeritev na področju jedrske energije," je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal državni sekretar v kabinetu premierja Danijel Levičar.
Vlada je danes sprejela predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Med drugim predvideva energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov energije ter podporo projektu JEK 2. Resolucija izpostavlja, da mora biti postopek izbora dobavitelja skladen tudi s strategijo nacionalne varnosti Slovenije. Vlada je izdala tudi uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije.
"Gre za prvi programski dokument z opredelitvijo razvojnih usmeritev na področju jedrske energije. Hkrati gre za izkaz načelne politične podpore in signal jedrskemu sektorju za preklop v razvojni način delovanja," je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar.
Resolucija bo po predlogu, kot so ga posredovali iz urada vlade za komuniciranje, nosila naslov Jedrska energija za prihodnost Slovenije, med drugim pa bo ugotavljala, da so zanesljiva energetska oskrba, energetska neodvisnost in trajnostni razvoj ključne prioritete pri prehodu v nizkoogljično družbo.
Slovenija je država z delujočim jedrskim programom, jedrska energija pa strateški vir energije, ki ima pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev blaženja podnebnih sprememb, navaja.
Ugotavlja tudi, da obratujoča Nuklearna elektrarna Krško (Nek) dokazuje, da jedrska energija pomembno blaži podnebne spremembe in povečuje stabilnost oskrbe ter znatno pripomore k zmanjševanju energetske uvozne odvisnosti države. Z ozirom na nedavne geopolitične dogodke in energetsko krizo določa, da ima zanesljivost oskrbe odjemalcev z električno energijo visoko prioriteto pri snovanju nacionalnih energetskih politik.
Kombinacija jedrskih in obnovljivih virov
Dolgoročna miroljubna raba jedrske energije naj bo del energetske politike in oblikovanja smernic za izrabo energetske mešanice jedrske energije in obnovljivih virov, predvideva predlog.
Drugi blok krške nuklearke (Jek 2) bo v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo in za prehod v nizkoogljično družbo, je navedeno v predlogu. Ta določa tudi, da je nosilka načrtovane investicije v Jek 2 družba Gen energija.
Med predvidenimi smernicami je, naj se rabo jedrske energije vključi v ostale nacionalne strategije, naj se pripravi ustrezne programe izobraževanj in usposabljanj za zagotovitev ustreznega kadra za potrebe jedrske industrije ter naj se poudari pomen raziskav in razvoja na področju jedrske energije, vključno z možnostjo uporabe naprednih, malih modularnih in raziskovalnih reaktorjev.
Predvidena je podpora širitvi uporabe jedrske energije z izgradnjo novih jedrskih elektrarn, vključno z malimi modularnimi reaktorji, kot projektov državnega pomena, če bo to ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja, in sicer ob zagotavljanju neodvisnega in civilnega nadzora investicij.
Resolucija bo podlaga za referendumsko vprašanje
Resolucija bo po predlogu tudi pozvala z vzpostavitvi demokratičnega, uravnoteženega, vključujočega, odprtega in transparentnega dialoga z vsemi deležniki glede rabe jedrske energije, vključno s posvetovanji in javnimi razpravami.
Prav tako bo predvidoma pozvala, naj ekonomika projekta Jek 2 "dolgoročno zadovolji kriterije dostopnosti in konkurenčnosti cene električne energije za domače odjemalce", postopki pripravljalnih aktivnosti za jedrske novogradnje pa naj se obravnavajo prednostno.
Pri jedrskih novogradnjah imata zanesljivost in verodostojnost dobavitelja v smislu jedrske varnosti, geopolitičnih interesov in tveganj ključno vlogo, pravi besedilo in dodaja, da mora biti na tej osnovi postopek izbora dobavitelja skladen z resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Slovenije.
Predvideno je, da bo DZ izpostavljal pomen razvoja in vključevanja domačih podjetij v jedrske dobavne verige.
Levičar je povedal, da bo resolucija skladno z zaključki političnega vrha 30. januarja podlaga za vprašanje na posvetovalnem referendumu. Predlog za njegovo izvedbo so sredi meseca vložile vse poslanske skupine z izjemo Levice, po napovedih pa naj bi bil v drugi polovici novembra.
Vlada je izdala uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije. Z njo želi dodatno spodbuditi uporabo sončne energije, ki se hitro krepi. Med drugim bi bila postavitev sončnih elektrarn ob nekaterih izjemah obvezna na objektih s strehami, večjimi od 1000 kvadratnih metrov. Gre predvsem za poslovne objekte. Bo pa ta obveznost veljala le za tiste objekte, ki bodo imeli možnost priključitve fotovoltaične naprave na omrežje in ustrezno lego, ko gre za osončenje.
Uredba določa podrobnejša pravila za postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah objektov ter izjeme, podrobnejša pravila za umeščanje fotonapetostnih naprav na predpisana prednostna območja in podrobnejša pravila za umeščanje fotonapetostnih naprav ter sprejemnikov sončne energije na druga območja in objekte, je povedal podpredsednik vlade, pristojen za komuniciranje, Matej Arčon.
Umeščanje fotonapetostnih naprav je dopustno tudi na nepozidanih stavbnih zemljiščih, ki so namenjena poslovnim dejavnostim, vse dokler se ne izvede gradnja objektov na njih. Danes sprejeta podrobnejša pravila se bodo uporabljala neposredno pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so spomnili, da je bilo v letu 2022 v sistem priključenih 12.698 sončnih elektrarn skupne moči 227,6 megavatov (MW), v letu 2023 pa 18.034 sončnih elektrarn skupne moči 411,8 MW.
Skupno je bilo 31. decembra 2023 v sistemu 49.092 sončnih elektrarn v skupni moči 1104,5 MW, ta številka pa vključuje individualne sončne samooskrbe elektrarne, skupnostne sončne samooskrbe elektrarne ter sončne elektrarne z merjeno električno energijo. V zadnjih dveh letih je bilo tako v omrežje priključenih dve tretjini vseh naprav za proizvodnjo energije iz sonca v državi.
V nacionalnem programu za porabo sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2021- 2027 je za proizvodnjo električne energije iz sonca namenjenih 60 milijonov evrov. Sprejeta uredba bo po prepričanju ministrstva pripomogla k lažjemu koriščenju teh spodbud in povečanju obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Več o novostih bodo pristojni javnosti predvidoma povedali prihodnji teden.
