Vlada si obeta prilive v zdravstveno blagajno

Z zdravstveno reformo si vlada v prihodnosti obeta od tri do pet odstotkov prihranka sredstev za osnovno zdravstvo, napoveduje pa tudi prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Na področju zdravstva vlada napoveduje najprej dodatne interventne ukrepe v okviru novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nove prilive v zdravstveno blagajno, v višini 93 milijonov evrov letno, napovedujejo preko razširitve prispevnih osnov po načelu "vsak prihodek šteje", pa tudi prek izenačitev različnih kategorij zavarovancev glede na obseg in prispevno stopnjo ter določitev najnižje prispevne stopnje za samozaposlene. Pri tem ne bodo obremenili plač, obljubljajo. Napovedujejo še omejitev pravice do pogrebnine in posmrtnine. Zakon naj bi bil v DZ sprejet julija. Krepitev primarnega in razbremenitev sekundarnega zdravstva V osnutku reformnega programa je tudi že znana napoved zdravstvene reforme. Ta med drugim predvideva krepitev primarnega in razbremenitev sekundarnega zdravstva in povezavo izvajalcev na sekundarni ravni v okviru zdravstvenih regij, s čimer bodo vzpostavljeni vzvodi za specializacijo bolnišničnih programov. Poslovanje zdravstvenih zavodov naj bi izboljšali s spremenjenim načinom upravljanja, ki bo temeljil na večji odgovornosti organov upravljanja in vodenja. Predvidene so tudi spremembe na področju specializacij. Sprejeta bo tudi ločitev med javno financirano in tržno ponudbo zdravstvenih storitev, napovedujejo pa še večjo transparentnost podeljevanja koncesij. DZ naj bi zakon sprejel predvidoma novembra letos. V 2013 tako finančnih učinkov zakona še ni na vidiku, naj bi pa v letu 2014 prihranili 1,5 odstotka, v naslednjih letih pa treh do petih odstotkov sredstev za osnovno zdravstveno varstvo. Predvidoma junija 2014 bodo na novo določili košarico pravic, ki bodo v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in določili pravice, ki bodo krite iz obveznega dodatnega zavarovanja. Iz tega napovedujejo "dolgoročne finančne učinke". Okoli 15 milijonov evrov na letni ravni pa naj bi prihranili s spremembo dveh zakonov na področju oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki. Ena od novosti bi bil denimo obvezen popust pri zdravilih, ki nimajo na trgu enakovrednega generičnega zdravila. Obeta se plačevanje zavarovanja za dolgotrajno oskrbo V reformnem programu so predvidene tudi aktivnosti na področju zagotavljanja vzdržnosti pokojninske blagajne po letu 2020, torej drugače povedano, nadaljevanje reformiranja pokojninskega sistema. Do konca letošnjega leta bodo pripravili mikrosimulacijski model oziroma izhodišča za razpravo o nadaljnjih spremembah. Prihodnje leto pa načrtujejo dokončanje dokumenta za razpravo o pokojninskem sistemu, ki bo šel v smeri vpeljave avtomatičnih mehanizmov prilagajanja upokojitvene starosti, vpeljave obvezne narave 2. stebra pokojninskega zavarovanja in vpeljava točkovnega sistema pokojninske sheme.

Do konca leta 2013 bo, kot so sicer na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že napovedali, pripravljena in sprejeta sprememba socialne zakonodaje, ki naj bi poenostavila postopke in bolj ažurno upoštevala dohodke, ki so podlaga za odločanje o upravičenosti do socialnih transferjev.

Do konca leta napovedujejo tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon naj bi bil nato sprejet v prvi polovici leta 2014, predvideva pa tudi opredelitev prispevka, s katerim bo poleg aktivne obremenjena tudi neaktivna populacija. S tem bo poleg združitve vseh sredstev za dolgotrajno oskrbo na enem mestu in drugih sprememb zagotovljena finančna vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe, je zapisano v reformnem programu.

V letu 2013 se začenja tudi reorganizacija centrov za socialno delo, katere namen je modernizirati in racionalizirati njihovo delo ter izboljšati dostopnost njihovih storitev, izpostavlja dokument.

Želeli bi si povezovanja visokošolskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom Na področju izobraževanja bodo ukrepi med drugim usmerjeni v dvig bralne, finančne in drugih kompetenc, vključevanje ranljivih sistem vzgoje in izobraževanje ter postopno povezovanje univerz in manjših javnih raziskovalnih zavodov.

Izpostavljeno je še sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom pa fleksibilnejši prehod med izobraževanjem in zaposlitvijo, krepitev mobilnosti učencev in strokovnih delavcev ter prehajanje učiteljev v svetovalne institucije in na univerze ter nazaj.

Za razvoj na področju kulturnih in kreativnih industrij omenjajo naložbo v Center sodobnih umetnosti Rog ter razpise, s katerimi podprli projekte kulturnih organizacij ter majhnih in srednjih podjetij na področju kulture in kreativnih industrij.