Vlada se je znašla v "obamovski" zanki!

Z izjemo predsednika države, ki med Slovenci uživa več kot polovični delež zaupanja, vse druge državne inštitucije iz meseca v mesec beležijo padec zaupanja, ugotavlja oktobrska raziskava Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Politbarometer. Je to zaskrbljujoče in zakaj so ljudje tako nezaupljivi do uradni inštitucij države, smo povprašali dva politična analitika.

Dr. Samo Uhan z ljubljanske fakultete za družbene vede meni, da so se tako vlada kot druge uradne inštitucije znašle v nekem razkoraku, ko prihaja do statističnega okrevanja gospodarstva, tega pa državljani ne občutijo. Vlada je v nekakšni "obamovski" zanki, da plačuje račune, ki jih izstavljajo drugi. En del konfliktov v javnosti je nastal zaradi stavk in plačne reforme, ki je nastala v prejšnjem mandatu v popolnoma drugačnih ekonomskih okoliščinah. Račun za to mora plačati aktualna vlada.

Del procesov v gospodarstvu, ko so banke radodarno dajale posojila nekaterim podjetjem, se je tudi zgodil v drugih časih, zdaj pa imamo gospodarske posledice, ki so katastrofalne. Primer Vegrad to samo potrjuje. Javnost pa ima zdaj vtis, da je vlada, tako kot tudi druge uradne državne inštitucije, premalo učinkovita. In posledica je jasna: nizka stopnja zaupanja v vlado in nizka podpora strankam vladne koalicije z izjemo DeSUS-a.

Nižanje podpore vladnim strankam pa neposredno nikakor ne pomeni višje podpore opozicijskim strankam, poudarja Samo Uhan. Res, da se trend krepi, ampak nikakor ne moremo trditi, da je močan, neustavljiv, trend, ki napoveduje spremembo. Na drugi strani pa ugotavljamo, da se trend večje podpore DeSUS-u krepi, ampak v vladi se ta stranka obnaša opozicijsko. DeSUS je vezan na nek ozek interes skupine volivcev, zato je lahko bolj populističen in demagoški.

Po mnenju dr. Mateja Makaroviča z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije je zaupanje v uradne ustanove že tradicionalno razmeroma nizko, pri čemer so določene izjeme prav tako že tradicionalne – vojska, policija in predsednik republike. Upadanje splošnega zaupanja je po oceni Makaroviča posledica občutka na eni strani nizke učinkovitosti na drugi strani pa nizkih etičnih standardov ljudi na vodilnih položajih. Že številni posamični ekscesni primeri se prav tako med ljudmi zlahka posplošujejo na različne inštitucije, organizacije in posameznike. Ni pa nujno, da je ta trend samo zastrašujoč – večje nezaupanje do različnih avtoritet je lahko tudi odraz bolj kritične in reflektirane drže, kar lahko vodi tudi v strožji nadzor nad inštitucijami.

Pri tem lahko mediji, v dobrem in slabem, odigrajo zelo veliko vlogo. Glede premikov v strankarski podpori se ugotovitve Politbarometra v veliki meri ujemajo tudi z ugotovitvami zadnjih raziskav Slovenski utrip, ki jo izvajamo na FUDŠ, in jih lahko pojasnimo predvsem z nezadovoljstvom s konkretno vladajočo garnituro, v kateri se premierjevo SD dojema kot izrazito neučinkovito, Zares pa kot osredotočeno na vse večje koncentriranje politične in kapitalske moči. Nič od tega volivcem ne more biti posebej všeč. Stranka DeSUS se vzpenja, odkar se je distancirala od vladne pokojninske reforme in odkar je prek odstopa njenega predsednika z ministrskega položaja bolj distancirana tudi od vladne politike na sploh, meni Matej Makarovič.

Res pa je, da je tudi opozicijska SDS še pred velikimi izzivi, če bo hotela zapolniti izpraznjeni politični prostor, ki ga povzroča razočaranje nad sedanjo vlado. V vsakem primeru pa je prostor odprt tudi za nove politične akterje, a verjetno ne za tiste, ki že danes zasedajo pomembne politične položaje, ampak za povsem nova imena, še dodaja Matej Makarovič.