Četrtek, 5. 9. 2024, 17.55
2 uri, 9 minut
Vlada potrdila predlog novele zakona o dedovanju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Ključna rešitev novele je pospešitev zapuščinskih postopkov, ko so dediči neznani.
Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o dedovanju. Ključna rešitev je pospešitev zapuščinskih postopkov, ko so dediči neznani, so z vlade sporočili po seji. Predlog novele zakona tako skrajšuje rok za oklic neznanim dedičem z enega leta na tri mesece. Vlada bo predlog poslala v obravnavo DZ po skrajšanem postopku.
Skrajšanje rokov v oklicnih postopkih bo pospešilo dokončanje zapuščinskih postopkov, s tem pa ureditev lastništva nepremičnin, ki so zaradi nedokončanih zapuščinskih postopkov brez urejenega lastništva in zato neizkoriščene, ocenjujejo.
To bo pozitivno vplivalo na socialni položaj prebivalcev, na primer preko stanovanjske politike, in omogočilo hitrejšo izvedbo infrastrukturnih projektov, denimo izgradnjo cest. Zaradi možnosti hitrejšega urejanja lastništva nepremičnin bo predlog zakona pozitivno vplival tudi na načrtovanje razvoja države in lokalnih skupnosti, menijo na ministrstvu za pravosodje.
Oklici se selijo tudi na spletno stran sodišča
Predlog novele prav tako predvideva, da se objava oklica v uradnem listu oziroma na drug primeren način nadomešča z objavo na spletni strani sodišča, objava na sodni deski pa ostaja. Na ministrstvu pričakujejo, da se bodo stroški sodišč s tem znižali.
Ministrstvo je predvidelo tudi druge manjše spremembe za pospešitev zapuščinskih postopkov in olajšanje postopanja strank. Izjavo o odpovedi dediščini bi lahko po predlogu novele sprejel tudi strokovni sodelavec, pravnomočen sklep v elektronski obliki pa bi lahko zapuščinsko sodišče poslalo neposredno banki zapustnika, s čimer bi sodišče razbremenilo dediča.
Če je predmet dedovanja orožje ali strelivo, bi zapuščinsko sodišče pravnomočen sklep o dedovanju poslalo upravni enoti stalnega oziroma začasnega prebivališča pokojnika. S tem bi po navedbah ministrstva bolje nadzirali stanje nad orožjem in učinkoviteje izvajali zakon o orožju.
Novela predvideva tudi terminološko uskladitev z zakonom o matičnem registru.
Potrjen tudi predlog zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih
Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih. Z njim naslavlja problematiko pomanjkanja in starostne strukture trenutno imenovanih sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev, katerih povprečna starost je 62 let, piše v sporočilu po seji vlade.
Med predlaganimi ukrepi je vzpostavitev nove evidence razpoložljivosti izvedencev, cenilcev in tolmačev, ki bo omogočila sodišču in upravnim organom lažji in hitrejši dostop do strokovnjakov, ki jih potrebujejo za imenovanje v konkretni zadevi.
Novela zakona vsebuje tudi rešitve za optimizacijo in administrativno razbremenitev postopkov strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje, ministrstva za pravosodje ter imenovanih sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev.
Z novelo zakona so tudi konkretneje opredelili izvajanje učinkovitega nadzora nad sodnimi izvedenci in sodnimi cenilci, še piše v sporočilu, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje.
Vlada je predlog novele poslala DZ v obravnavo po rednem postopku.
Frančiškanski samostan v Novi Gorici odslej državni kulturni spomenik
Vlada je na današnji seji razglasila Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici za kulturni spomenik državnega pomena. Razglasila ga je na predlog ministrstva za kulturo, ki je pri tem upoštevalo strokovni predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Konec meseca bo samostan gostil odprtje dnevov in tedna kulturne dediščine.
Državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan je ob razglasitvi povedal, da je vlada s tem prepoznala izjemen pomen samostana, ki že s svojo lego, še bolj pa z vsebino napolnjuje prostor obeh Goric, ki ju povezuje tudi s pred kratkim obnovljeno potjo.
"Tik pod njim se razteza prenovljeni Rafutski park, ki je od aprila letos ponovno odprt za javnost. Laščakova vila še čaka na skorajšnjo obnovo, za katero smo na ministrstvu zagotovili evropska kohezijska sredstva. Ministrstvo je sofinanciralo tudi letos zaključene konservatorsko-restavratorske posege v prezbiteriju cerkve," je povedal sekretar.
Razglasitev samostana za kulturni spomenik je izjemnega pomena za državo in sovpada s praznovanjem občinskega praznika v Novi Gorici. Samostan bo 25. septembra gostil tudi slovesno odprtje Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine.
Del varovane sestavine spomenika so tudi premičnine, med njimi celoten fond Škrabčeve knjižnice, ki velja za eno bogatejših zbirk v Sloveniji. Knjižnica obsega približno 16.500 naslovov, datiranih od 15. do 21. stoletja, med njimi edinstven izvod Zimskih uric Adama Bohoriča iz leta 1584. S samostanom povezano zgodnjebaročno cerkev krasijo bogate štukature in oprema, pod njo je grobnica Burbonov, v kateri so pokopani zadnji člani te dinastije, skupaj z zadnjim francoskim kraljem Karlom X.
Odlok, s katerim je vlada samostan razglasila za kulturni spomenik, je bil kot prvi v celoti pripravljen s podporo novega informacijskega sistema eDediščina (ISeD). Ministrstvo je aplikacijo razvilo v okviru projekta Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, so po seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
V okviru mehanizmov za obnovo kulturnih spomenikov je ministrstvo za obnovo delov samostanskega kompleksa v zadnjih dveh desetletjih namenilo sredstva v višini dobrih 230 tisoč evrov. Od leta 2021 do danes je sofinanciralo tudi konservatorsko-restavratorske posege v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v vrednosti 98.500 evrov.
