Četrtek, 30. 3. 2023, 15.11
1 leto, 7 mesecev
Veste, kaj vse se lahko skriva v živilih? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,54
4
Raziskovalci so v številnih vsakdanjih živilih odkrili rakotvorne kemične spojine, imenovane nitrozamini, ki bi lahko predstavljale tveganje za zdravje potrošnikov, je v sporočilu objavila Evropska agencija za varnost hrane. Deset teh spojin, ki se živilom ne dodajajo namerno, a lahko nastanejo med pripravo in predelavo, je rakotvornih in tudi genotoksičnih, kar pomeni, da lahko poškodujejo naš genski zapis. Evropska komisija bo o morebitnih ukrepih za preprečitev razpravljala z državami članicami.
Raziskovalci so v številnih vsakdanjih živilih odkrili rakotvorne kemične spojine, imenovane nitrozamini, ki bi lahko predstavljale tveganje za zdravje potrošnikov. Po podatkih Evropske agencije za varnost hrane naj bi bil nitrozamini odkriti v suhomesnatih izdelkih, predelanih ribah, pivu ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijačah, siru, sojini omaki, oljih, predelani zelenjavi.
Kot je pojasnil nutricionist, trener in ustanovitelj podjetja Feelgood Mario Sambolec, nitrozamini v resnici nastajajo med kuhanjem hrane kot produkt reakcije nitritov v kombinaciji z razgradnimi produkti aminokislin.
Ob enem je dodal, da nitrozamini niso samo škodljivi, saj jih uporabljajo v industriji prehrane, konkretno za podaljševanje roka trajanja pri mesu in prepričevanje širjenja bakteriji pri mesu.
Težava nastane, ko je količina nitrozaminov prevelika, pove Sambolec, ki rešitev vidi v manjših količinah. "Škodljivost doze je določena s količino te škodljive snovi in seveda tudi od konteksta prehrane, v kakršnem se nahaja," pove strokovnjak in pojasni, da takoj ko se neko tako spojino umesti v prehrano, ki je morda v izoliranih pogojih problematična, se ta zadeva v kontekstu celostne prehrane popolnoma porazgubi.
V prehrani so tudi številne druge škodljive snovi
Sambolec poudarja tudi, da to niso edine škodljive snovi, ki jih zaužijemo s prehrano. V rižu na primer imamo arzen, v arašidih in oreščkih aflatoksine, v krompirju, ko ga toplotno obdelamo, akrilamit.
"Vsak dan imamo torej v prehrani cel kup snovi, ki so izolirane lahko problematične, ampak ko se te prenesejo v širše prehranske vzorce ljudi, se te povezave porazgubijo," še pojasni nutricionist in doda, da je nesmiselno in neodgovorno strašiti ljudi s posameznimi živili.
Dieter Schrenk iz Evropske komisije je še razjasnil, da je bil v raziskavi predstavljen najslabši možni scenarij, na Ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano pa danes teh ugotovitev še niso komentirali.
4