"Vesolje" v Vitanju vse bliže

Ta unikaten objekt, ki mu je težko najti primerjavo v Evropi, kot pravi vitanjski župan Slavko Vetrih, bo poklon vitanjskemu rojaku in svetovno znanemu strokovnjaku za vesoljsko tehniko, snovalcu raketoplanov in geostacionarnega satelita Hermanu Potočniku Noordungu.

Pozabljeni vesoljski um Kot izjemno pomembnega moža za razvoj znanosti o vesolju ga je Slovenija odkrila pozno, saj so njegovo knjigo, Problem vožnje po vesolju, kjer je predstavil svoje izume, v nemščini izdali že leta 1929, v slovenščino pa prevedli šele leta 1986. A to še ni bil razlog, da bi o njem govorili kaj več. Da pa se je Hermanu Potočnik Noordungu zares namenil pomen, kot mu gre, je predvsem zasluga režiserja in atraktorja, kot se sam imenuje, Dragana Živadinova, ki ga je njegova vizija povsem prevzela. Kako pomembne vezi je imel ta danes slavni mož z Vitanjem, pa je krajane opozarjal in razsvetli njihov rojak dr. Janko Rupnik, profesor prava, ki je bil v daljnem sorodu s Hermanom Potočnikom in si je ves čas prizadeval, da bi v Vitanju po njem poimenovali kakšno ulico ali mu namenili drugačno obeležje, pravi mag. Srečko Fijavž, direktor občinske uprave na občini Vitanje.

Iz tega vedenja in sodelovanja z Draganom Živadinovom in Miho Turšičem, direktorjem bodočega KSEVT, je tako leta 2006 nastala spominska soba Hermana Potočnika Noordunga, nekaj let pozneje pa še zamisel za vesoljsko središče.

Velik arhitekturni izziv Bodoče Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je bil gotovo velik izziv za arhitekte, da so takšen moderen, monumentalni objekt, ki se razteza na 2500 kvadratnih metrih površine, lahko ustrezno umestili v prostor starega mestnega jedra in idilično zeleno krajino. "Velik del središča Vitanja je z vidika kulturne dediščine zaščiten, zato smo na to temo pripravili kar nekaj delavnic in na koncu prišli do kompromisne rešitve, med zamislimi arhitektov in možnostmi, ki jih dopušča ta prostor," še pove Srečko Fijavž. Arhitekturna rešitev je plod sodelovanja kar štirih slovenskih birojev, Sadar Vuga, Gregor Dekleva, Ofis arhitekti in Bevk Perovič.

"Zasnova večnamenskega objekta temelji na bivalnem kolesu, ki si ga je zamislil Herman Potočnik Noordung kot odgovor na to, kako naj bi človek preživel v vesolju. Objekt je tudi v gradbenem smislu zelo zahteven, z vidika statike, kajti njegova postavitev je zamišljena tako, kot da rotira in lebdi. Če objekt pogledamo od strani, je dejansko videti, kot da ga je polovica v zraku," še pojasni Fijavž.

Zapleti pri gradnji Pri gradnji objekta ni šlo vse gladko in tako so na občini Vitanje tudi sami občutili posledice gospodarske krize in zlom slovenskega gradbeništva. Izvajalec del, podjetje CM Celje, je po zaključku surovih gradbenih del sporočil, da po pogodbeni ceni ne more dokončati projekta, zato je gradnja za nekaj časa zastala. Občina Vitanje kot investitor po nekajkratnih pogajanjih ni mogla sprejeti dodatnih finančnih zahtev izvajalca, zato so konec januarja letos pogodbo prekinili. Vendar so jih preganjali roki, saj je grozila izguba evropskih sredstev, če objekta ne bi pravočasno dokončali. Z novim javnim naročilom so uspeli dobiti novega izvajalca, podjetje Oder iz Škofje vasi, ki opravlja zaključna gradbena dela. Vrednost investicije v vesoljsko središče v Vitanju je sicer ocenjena na 2,5 milijona evrov, v 85 odstotkih pa se financira z evropskimi sredstvi.

Spominska soba kot predhodnica vesoljskega središča Kot omenjeno, so v Vitanju v spomin na Hermana Potočnika Noordunga leta 2006 odprli spominsko sobo, v stavbi občine, nekdanji graščini iz 12. stoletja, v kateri je sredi 19. stoletja županoval tudi Potočnikov ded. Potem ko se je Potočnikova mama po smrti moža vrnila iz Pule v Vitanje in kjer je potem Herman Potočnik preživel več let. Osrednji eksponat v sobi je edini predmet, ki je ostal za Hermanom Potočnikom, originalni izvod njegove knjige Problem vožnje po vesolju, ki je povsem slučajno pristala v lasti občine Vitanje. Dragan Živadinov jo je našel v enem od dunajskih antikvariatov in občina jo je odkupila, pove vitanjski župan Slavko Vitrih.

Miha Turšič, ki je vsebinsko zasnoval to sobo, je izhajal iz Potočnikove ideje bivalne komore, ki ima na obodu line, skozi katere je mogoče gledati po vesolju. V spominski sobi jih predstavljajo ekrani, na katerih se vrstijo pričevanja znanstvenikov tako iz zahodnega kot vzhodnega vesoljskega programa. Na zaslonih so tudi skice iz njegove knjige ter odlomki iz filma Odiseja 2001, za katerega je scenarij, spodbujen z dognanji iz Potočnikove knjige, napisal slavni pisatelj znanstveno fantastičnih knjig Arthur C. Clarke.

Z ustanovitvijo vesoljskega središča v Vitanju bodo del vsebin preselili v nov objekt, spominsko sobo pa nekoliko vsebinsko prenovili, še vedno pa bo predvsem namenjena videodokumentom, ki pričajo o pomembnosti njegovega dela in ki jih še vedno odkrivajo.

Spominsko sobo so doslej obiskali štirje astronavti, in sicer ruski Jurij Baturin, prvi švedski vesoljec Christer Fuglesang, ameriška astronavtka indijsko-slovenskega rodu Sunita Williams in drugi ruski kozmonavt Jurij Malenčikov. Slednja se skupaj prav v teh dneh odpravljata na mednarodno vesoljsko postajo in računamo, da bi se v času otvoritve KSEVT neposredno oglasila iz vesolja. Sicer pa spominsko sobo največ ljudi obišče poleti, letno pa okrog 5 tisoč ljudi.

Nova delovna mesta In kako v vodstvu vitanjske občine ocenjujejo pomen odprtja Kulturnega središča vesoljskih tehnologij za razvoj kraja in okolice? "Neposredni učinek je že v tem, da bodo na podlagi pogodbe o sofinanciranju z ministrstvom za šolstvo, znanost, kulturo in šport delo v centru dobili najmanj štirje ljudje, naša zaveza iz pogodbe pa je še, da poskrbimo za obisk najmanj 10 tisoč obiskovalcev na leto."

Iz povečanega turističnega obiska v Vitanju vidijo večje poslovne učinke, na vprašanje, ali so logistično pripravljeni na morda celo večji obisk od pričakovanj, pa župan Slavko Vetrih odgovarja, da je občina odkupila nekaj zemljišč, ki jih lahko uporabijo za nastanitvene zmogljivosti in parkirišča, sicer pa tudi bližnja termalna središča v okolici to omogočajo. Vitanjski župan se tudi ne boji, da bi objekt ostal samemu sebi namen in nekakšen gigantski spomenik brez vsebine: "Zgodba o Hermanu Potočniku je tako močna v svetovnem merilu, da nas tega res ni strah," pravi Vetrih.

Sicer pa imajo v zavodu KSEVT že pripravljen razstavni program za prihodnjih šest let v obliki dvoletnih razstav. Prva ob odprtju pa bo prikazovala 100 monumentalnih vplivov Hermana Potočnika na sedanjost na podlagi skic iz njegove knjige.