Večina Slovencev proti priseljevanju delavcev iz tretjih držav

Šestdeset odstotkov vprašanih Slovencev se namreč ne strinja, da bi morala EU spodbujati migracije delavcev iz tretjih držav kot pomoč pri reševanju demografskih izzivov in zapolnjevanju vrzeli na trgu dela.

V EU je v povprečju naklonjenost priseljevanju delavcev iz tretjih držav nekoliko večja Le trije od desetih vprašanih Slovencev se s tem strinjajo, osem odstotkov pa jih odgovarja, da je to odvisno od okoliščin. V EU je v povprečju naklonjenost priseljevanju delavcev iz tretjih držav nekoliko večja. Da bi EU takšne migracije morala spodbujati, meni 42 odstotkov vprašanih Evropejcev, proti pa jih je 46 odstotkov.

Približno osem od desetih vprašanih Evropejcev in Slovencev se sicer strinja, da bi morale članice EU nuditi zaščito in azil ljudem v stiski. Okoli 85 odstotkov vprašanih Evropejcev in Slovencev se tudi strinja, da bi morala biti pravila za sprejem prosilcev za azil enaka po vsej EU.

Manjši je delež tistih, ki menijo, da bi morali imeti zakoniti priseljenci enake pravice kot državljani države, v kateri bivajo. S tem se strinja 65 odstotkov Slovencev in 68 odstotkov Evropejcev.

Velika večina Slovencev se zaveda pomena schengenskega prostora Velika večina Slovencev se zaveda pomena schengenskega prostora. Enainosemdeset odstotkov vprašanih Slovencev meni, da je možnost potovanja po EU brez nadzora na mejah pomembna. V povprečju tako meni le 67 odstotkov Evropejcev.

Eurobarometer je bil objavljen skupaj s poročilom evropske komisije o napredku na področju priseljevanja in azila v letu 2011.

V EU zakonito biva približno 20,2 milijona državljanov tretjih držav Poročilo kaže, da v EU zakonito biva približno 20,2 milijona državljanov tretjih držav, kar so približno štirje odstotki vsega prebivalstva EU in 9,4 odstotka vseh migrantov po svetu, teh naj bi jih bilo 214 milijonov.

Leta 2011 so približno 343.000 osebam zavrnili vstop v EU Na področju nezakonitega priseljevanja poročilo kaže, da so leta 2011 približno 343.000 osebam zavrnili vstop v EU, kar je 13 odstotkov manj kot leta 2010, članice pa so vrnile približno 190.000 državljanov tretjih držav, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2010.

Leta 2011 so države članice EU registrirale več kot 302.000 prošenj za azil, kar je v primerjavi z letom 2010 precejšnje povečanje, za 16,2 odstotka.

Leta 2011 je bilo izdanih tudi približno 12,7 milijona schengenskih vizumov, največ v Rusiji (40,7 odstotka), sledijo Ukrajina (8,7 odstotka), Kitajska (8,1 odstotka) in Turčija (4,7 odstotka).