SiolNET. Novice Slovenija
0,24

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Večina strank pred evropskimi volitvami v slabi finančni kondiciji

0,24

termometer

evropske volitve
Večina parlamentarnih strank gre na evropske volitve finančno oslabljena. Foto: STA

Pred evropskimi volitvami so posebne transakcijske račune, namenjene financiranju volilne kampanje, odprle vse parlamentarne stranke in tudi več zunajparlamentarnih strank. Tokrat lahko pričakujemo skromnejšo volilno kampanjo, saj so stranke po lanskih dvojnih volitvah in referendumu v slabi finančni kondiciji.

Organizatorji volilne kampanje so morali do srede, 10. aprila, odpreti posebne transakcijske račune, na katerih morajo zbrati vsa sredstva za financiranje kampanje in z njega poravnati vse stroške. V vsakem primeru pa so morali odpreti račune, še preden so opravili prvo transakcijo, namenjeno kampanji.

Bernard Brščič Lucija Šikovec Ušaj DOM Domovinska liga stranka kongres Novice Lahko nova desnica Bernarda Brščiča ogrozi primat pomladnega bloka? #video

Parlamentarne in zunajparlamentarne stranke odprle posebne volilne račune

Iz podatkov v registru transakcijskih računov Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je razvidno, da so volilne račune odprle vse parlamentarne stranke: SDS, LMŠ, SD, SMC, Levica, NSi, SAB, DeSUS in SNS. Poleg parlamentarnih se na evropske volitve podaja tudi kopica zunajparlamentarnih strank.

SD je imela lani 360 tisoč evrov izgube, iz preteklih let pa ima še 750 tisoč evrov minusa. Na fotografiji predsednik SD Dejan Židan. SD je imela lani 360 tisoč evrov izgube, iz preteklih let pa ima še 750 tisoč evrov minusa. Na fotografiji predsednik SD Dejan Židan. Foto: STA

Med njimi je transakcijski račun odprla SLS, ki bo na volitvah nastopila na skupni listi s SDS. Prav tako so račune odprli Piratska stranka Slovenije, Dobra država, stranka Za zdravo družbo, Zeleni Slovenije, Gibanje Zedinjena Slovenija in Domovinska liga. V registru transakcijskih računov sicer niso javno objavljeni vsi odprti računi, pač pa le računi tistih organizatorjev, ki so vpisani v poslovni register in imajo matično številko, so pojasnili na Ajpesu.

Podatke o transakcijskem računu ter organizatorju kampanje morajo predlagatelji list kandidatov predložiti najpozneje 26. aprila, ko se tudi izteče rok za vložitev kandidatur. Isti dan se bo tudi uradno začela volilna kampanja, ki se bo končala 24. maja opolnoči. Po zakonu o volilni in referendumski kampanji stroški kampanje za volitve v Evropski parlament ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi, kar pomeni približno 680 tisoč evrov.

Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor Novice Petrič: Položaj Hrvaške je po razkritjih s prisluhi še manj kredibilen #arbitraža

Stranke se znesku 680 tisoč evrov ne bodo približale

A kot kaže, se stranke temu znesku ne bodo približale, saj so po poročanju Radia Slovenija parlamentarne stranke lansko leto končale v rdečih številkah. Dvojne volitve in referendum so namreč močno najedli njihovo finančno stanje. Z največ izgube v višini 490 tisoč evrov je lansko leto končala stranka DeSUS. Zaradi slabšega volilnega rezultata so ji upadli prihodki. DeSUS ima iz preteklih let le 65 tisoč evrov presežka, vendar so v stranki lani najeli še sto tisoč evrov posojila.

Stranka DeSUS, ki jo vodi predsednik Karl Erjavec, je lani pridelala 490 tisoč evrov minusa. Stranka DeSUS, ki jo vodi predsednik Karl Erjavec, je lani pridelala 490 tisoč evrov minusa. Foto: STA

Druga na lestvici je SDS. Po poročanju Radia Slovenija so se ji sicer zelo povečali prispevki posameznikov, saj so jih zbrali skoraj za 400 tisoč evrov, so pa najeli še dve posojili v vrednosti pol milijona evrov. Tretja po višini izgube je SMC, ki je pridelala 390 tisoč evrov minusa. Po zadnjih parlamentarnih volitvah so ji prihodki upadli, stranka pa posojila lani ni najela.

SD je imela lani 360 tisoč evrov izgube, iz preteklih let pa ima še 750 tisoč evrov minusa. Poleg tega so lani najeli še pol milijona evrov posojila. Na petem mestu je NSi z 98 tisoč evri izgube, vendar ima iz prejšnjih let 170 tisoč evrov presežka. Tudi NSi je najela 50 tisoč evrov posojila pri banki, 110 tisoč evrov pa si je sposodila od številnih posameznikov.

Sledita SAB in Levica, ki imata nekaj manj kot 80 tisoč evrov minusa, obe pa imata presežke iz preteklih let. Obe stranki sta tudi najeli posojilo, in sicer SAB za 40, Levica pa za 28 tisoč evrov. Edina parlamentarna stranka, ki lani ni imela izgube, je LMŠ. Stranka je imela skromen presežek v višini slabih deset tisoč evrov. Pri bankah niso najeli posojil, so si pa 9.000 evrov sposodili pri svojem predsedniku Marjanu Šarcu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin