V strankah ni navdušenja nad veliko koalicijo

Stres je v intervjuju ocenil, da za mnoge državljane država, kar kažejo tudi javnomnenjske raziskave, ni več notranje legitimna zaradi nezaupanja v inštitucije. Država jim ne daje več občutka temeljne varnosti in pravičnosti.

Nadškof meni, da je takšno stanje mogoče preseči z veliko koalicijo, kar je večkrat omenil različnim politikom. Meni sicer, da v bližnji prihodnosti zanjo ni nobene možnosti, ker stanje duha v državi tega ne omogoča. Velika koalicija bi pomenila, da bi se vsakdo moral nečemu odpovedati, saj bi bilo treba iskati številne kompromisne rešitve.

Za razmere je odgovorna tudi Cerkev Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je za SiOL povedal, da njegova ocena pomanjkanja zaupanja v inštitucije ni tako dramatična. "Inštitucije imajo legitimnost. Temu, da se v očeh ljudi zaupanje zmanjšuje, pa smo pripomogli vsi skupaj, vključno z RKC." Kumer je v zvezi s tem omenil opredeljenost Cerkve proti zakonu o RTV Slovenija in dejstvo, da je RKC velik gospodarski subjekt in je tako soodgovorna za gospodarske razmere.

Glede velike koalicije je dejal, da bodo parlamentarne volitve potekale leta 2012 in da je sredi mandata o tem težko razpravljati. "Nekateri samo delamo, drugi pa samo kritizirajo. Če kdo želi predčasne volitve, naj v državnem zboru sproži konstruktivno nezaupnico." Poslanec največje vladne stranke se sicer strinja, da bi morali koalicija in opozicija pri velikih nacionalnih projektih, kot sta pokojninska in zdravstvena reforma, zbližati poglede. Toda na koncu je treba sprejeti odločitve.

Janša je vstop v vlado ponudil vsem strankam Poslanec in podpredsednik največje opozicijske stranke SDS Zvone Černač ni želel podrobneje komentirati nadškofovih besed, saj ocenjuje, da bi morali vprašanja nasloviti predvsem na oblast. "Vladajoče stranke bi morali vprašati, zakaj niso bile bolj povezovalne pred dvema letoma. Iskanje kompromisov je predvsem odgovornost tistega, ki prevzame oblast."

Černač je spomnil, da je predsednik SDS Janez Janša leta 2004 po zmagi na parlamentarnih volitvah v koalicijo povabil vse stranke. Sicer pa poslanec slovenskih demokratov ocenjuje, da je opozicija v tem mandatu pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti in da je SDS predlagala pet paketov zakonodaje, ki pa so bili zavrnjeni. Černač še meni, da je prepozno govoriti o veliki koaliciji in da je treba za takšna razmišljanja počakati na volitve leta 2012.

Sedanja oblast ima legitimnost Sekretar Zares Bogdan Biščak meni, da gre pri Stresovih besedah za terminološko nedoslednost, saj je mogoče govoriti le o legitimnosti oblasti in ne o legitimnosti države. "Legitimnost oblasti se dobi na volitvah in ne z javnomnenjskimi raziskavami. Rezultati raziskav se lahko hitro spremenijo in na takšni podlagi ni mogoče ugotavljati legitimnosti oblasti. Sedanja oblast je na volitvah dobila legitimnost."

Biščak se strinja, da bi bilo dobro poiskati kompromise med pozicijo in opozicijo glede posameznih vprašanj. A takšno priložnost je denimo SDS zamudila pri zakonu o RTVS, ki so ga pripravili strokovnjaki. "SDS se ni bila pripravljena odpovedati pozicijam, ki jih ima znotraj RTV."

Tudi Biščak poudarja, da je prepozno za razpravo o veliki koaliciji, saj so naslednje volitve šele leta 2012, ko se bo pokazalo, ali je možna. V nekaterih drugih državah se je pokazalo, da se velika koalicija ni izkazala kot dobra rešitev. V slovenskem primeru bi šlo za eksperiment, poleg tega pa so razlike med največjima strankama velike.

Velike koalicije ne potrebujemo Podpredsednik LDS Slavko Ziherl se ne strinja s Stresovimi ocenami. Nezaupanje v inštitucije sicer obstaja, a je prisotno predvsem zaradi tega, ker mediji poudarjalo le "negativne podatke". Nadškofove ocene o legitimnosti pa podpredsednik liberalne demokracije v celoti zavrača. "Ne potrebujemo velike koalicije, ki bi reševala nekaj, česar ni. Sem predstavnik stranke, ki deluje po načelih spoštovanja pravne države, svobodomiselnosti in človekovih pravic, medtem ko ima SDS povsem drugačno politično delovanje," je za SiOL povedal Ziherl.

Stres išče novega voditelja Predsednik SNS Zmago Jelinčič meni, da je Anton Stres povzel razmišljanje slovenskega naroda, ki je do konca razočaran nad trenutno oblastjo. "Gre za razočaranje nad enimi in drugimi, levimi in desnimi, ki izvirajo iz istega gnezda. Razočaranje je tako močno, da bi si želeli nekega 'odrešenika', ki bi Slovenijo popeljal v rešitev."

Jelinčič pojasnjuje, da so številni sedanji politiki v prejšnjem režimu delovali v isti politični stranki. Besede Stresa torej razume kot iskanje novega voditelja, ki ne bi bil iz krogov nekdanjih komunistov, v razmerah, ko trenutno oblast zanima le lastna korist in polnjenje lastnih žepov.