V soočenju na RTS tudi o vplivu politike na medije

V debati, ki se je niso udeležili predstavniki Desusa, so med drugim govorili tudi o vplivu politike in kapitala na slovenske medije ter o tem, kaj bi sami naredili za Maribor. Kresalova: Zakon o RTV kaže odnos vlade do medijev Katarina Kresal (LDS) je povedala, da Slovenija že štiri leta posluša o uravnoteženju medijev, čeprav je edino, kar je potrebno zagotoviti, popolna svoboda in neodvisnost medijev. Zakonske okvire je po njenem potrebno postaviti tako, da politike in kapitala ne bo mikalo k vplivanju na uredniško politiko, zato predlaga nov zakon o medijih. Sicer pa je po njenih besedah zakon o RTV Slovenija tipičen primer tega, kakšen odnos ima aktualna vlada do medijev.

Mate: Mediji najbolj kritizirajo prav vlado Dragutin Mate (SDS) je menil, da je bila sedanja vlada pogosto obtožena vplivanja na medije, čeprav je bila sama daleč najbolj kritizirana v njih. Spomnil je, da je bil zakon o RTV sprejet na referendumu, za njegovo spremembo pa bi bila potrebna velika večina v državnem zboru. Kot je še dodal, pa ostaja dejstvo, da so tudi med novinarji lahko bolj ali manj profesionalni.

Gregor Golobič (Zares) je dejal, da so se prav mediji skupaj s še nekaterimi področji znašli pod najhujšim udarom sedanje oblasti. Sedanjemu zakonu o RTV, ki je povzročil zelo velik vpliv oblasti na nacionalno televizijo, je nasprotovala tako strokovna javnost kot novinarski ceh, po njegovem mnenju pa je potrebno zagotoviti takšno zakonodajo, ki bo omejevala vpliv politike in kapitala na medijski prostor.

Krajnc: Od kod denar za brezplačnike? Darko Krajnc (SLS in SMS) je bil mnenja, da gre danes za zelo direktno vplivanje na medije, pri tem pa je kot tipični primer omenil brezplačnike. Kot je dejal, je potrebno raziskati tudi morebitna kazniva dejanja v zvezi z njihovimi izhajanji, saj mu ni jasno od kod denar za naklado v 700.000 izvodih, pri tem pa v tovrstnih časnikih ni niti enega reklamnega oglasa.

Pahor napovedal spremembe zakona o RTV v primeru zmage Borut Pahor (SD) je dejal, da se nikoli ne želi izrekati o medijih, osebno tudi ni nikoli tožil nobenega medija in ga niti ne namerava. V primeru zmage na volitvah pa je napovedal, da bo poskrbel za spremembe zakona o RTV, vendar nikakor brez javne razprave in soglasja opozicije. Tudi ostalo zakonodajo, pri tem je omenil še zakona o medijih in o koncentraciji kapitala, je po njegovem potrebno urediti tako, da se mediji ne bodo znašli v rokah majhnega števila lastnikov kapitala.

Peče za čim večje število medijev Tudi Sašo Peče (Lipa) je povedal, da ima sam ponavadi distanco do tega vprašanja, vsekakor pa se mu zdi dobrodošlo čim večje število medijev, saj si ljudje le tako lahko iz večjega števila informacij ustvarijo realno sliko. Sicer pa je tudi sam dodal, da je potrebno raziskati govorice o tem, da naj bi se brezplačniki, ki so se pojavili v zadnjih mesecih, financirali preko Darsa in s tem z denarjem davkoplačevalcev.

Sok: Vsaka oblast skuša vplivati na medije Alojz Sok (NSi) je menil, da vsaka oblast skuša na nek način vplivati na medije. To je po njegovem počela prejšnja in ne zanika, da ni tega poskušala tudi sedanja, stvar urednikov pa je, ali temu podležejo. Hkrati se je vprašal, kako lahko sedanja opozicija pravi, da ne želi vplivati na medije, obenem pa napoveduje spremembe zakonov o medijih in RTV.

Jelinčiča moti število zaposlenih na nacionalki Zmago Jelinčič (SNS) je v zvezi s tem dejal, da ne razume, kaj na nacionalni televiziji počne več kot 2000 zaposlenih, ko pa druge televizijske hiše enak ali celo boljši program delajo s precej manj zaposlenimi.

Kaj bi storili za Maribor? Sicer pa so sodelujoči v oddaji, v kateri je beseda tekla tudi o socialni politiki, črpanju evropskih sredstev, pokojninah in gospodarstvu, odgovarjali tudi na vprašanje, kaj bi v primeru zmage na volitvah storili za Maribor. Krajnc bi se najprej lotil projekta odlagališča odpadkov, Golobič je bil mnenja, da mora Maribor izkoristiti svoj potencial na področju logistične infrastrukture, Jelinčič pa bi nadaljeval razvoj Maribora kot univerzitetnega mesta.

Peče se je zavzel za to, da se pristojnost v zvezi z davkom na dobiček prenese na lokalne skupnosti, pri čemer bi se Maribor nato lahko odločil, da se omenjenega davka odpove in tako v mesto privabi nove investitorje, Pahor pa se je zavzel za to, da projekt Evropske prestolnice kulture 2012 postane vseslovenski projekt, ki ga mora še bolj podpreti tudi vlada. Mate bi dokončal že začete projekte, kot je gradnja obvoznice za umik tranzita iz središča mesta ter razvoj letališča in logistike, Kresalova bi se zavzela za to, da se Sloveniji omogoči enakomeren razvoj in se ne favorizira Ljubljane, Sok pa je spomnil tudi na to, da bo precej denarja še potreboval tudi Univerzitetni klinični center Maribor.