V slovenskih gorah letos umrlo 23 ljudi

Število obiskovalcev gora se iz leta v leto povečuje, a v letošnjem letu se iz njih nikoli ni vrnilo 23 ljudi, večinoma gornikov. V zadnjih letih je po navedbah predsednika komisije za informiranje in analize pri gorski reševalni zvezi Janija Beleta največ smrtnih nesreč v srednjegorju, kamor tudi zahaja največ obiskovalcev. Vzrok za smrt sta povečini zdrs in posledični padec, za nekatere je bil usoden srčni infarkt, že pozimi pa je štiri gornike zasul snežni plaz.

Zdrs je tudi glavni razlog večine poškodb v gorah, posledice pa so večinoma poškodbe rok in nog, pa tudi glave. Ker so poškodbe glave po resnosti na prvem mestu, Bele svetuje, naj pohodniki čelade ne uporabljajo le pod stenami in ko obstaja nevarnost padanja kamenja, temveč tudi na lažjih terenih, kjer še vedno obstaja možnost zdrsa.

Presenečen nad velikim številom pogrešanih Gorskim reševalcem precej dela dajo tudi ljudje, ki zaidejo. "Preseneča me, da je toliko iskanja pogrešanih, saj so poti v slovenskih gorah dobro označene." Planince pogosto zavedejo lovske steze in živalske poti, ki jih v gorah ni malo. Bele zato opozarja, da bi se pohodniki morali zavedati, da če po petih minutah hoje ne vidiš nobene markacije, si zagotovo na napačni poti. V takem primeru bi se planinci morali vrniti nazaj do zadnje označbe in tam najti pravo smer.

Med pogrešanimi so sicer običajno tisti, ki v gore zaidejo zgolj po naključju in so slabo izkušeni in tudi neprimerno opremljeni. Sicer se oprema pohodnikov v zadnjih letih izboljšuje, še posebej je opazna pogostejša uporaba čelade. "Še pred nekaj leti so bili med tistimi, ki so lezli na Triglav, redki s čelado, zdaj so že redki tisti brez čelade," je dejal Bele.

Fizična pripravljenosti obiskovalcev se je izboljšala A to velja le za poletno opremo, medtem ko so obiskovalci gora precej slabše opremljeni v zimskih razmerah. "Ljudje kupujejo slabše, nizkocenovne verižice, ki so primerne le za po mestu ali obisk Šmarne gore," je zgrožen Bele. To se dogaja predvsem v zadnjih letih, ko so gore postale aktualne tudi pozimi. Sicer med spremembami v gorah Bele opaža tudi izboljšanje fizične pripravljenosti obiskovalcev. Kot pravi, so si nekoč morali za osvajanje dvatisočakov vzeti dva dni, zdaj vzpon in sestop opravijo le v enem dnevu.