V Sloveniji okoli 20.000 oseb z avtističnimi motnjami

Po besedah predsednice Centra za avtizem Vesne Melanšek za obravnavo te motnje še vedno nimamo storitev niti usposobljenih strokovnjakov. V Sloveniji se z avtizmom srečujemo šele zadnjih pet let, v tem času pa se položaj na tem področju ni izboljšal, še vedno smo nekje na začetku, pravi Melanškova. Otroci z avtizmom so prepoznani, v sklopu pediatrične klinike tudi deluje center za obravnavo otrok z avtizmom, a ta po njenih ocenah ni zaživel. Center, ki ga na ljubljanski pediatrični kliniki vodi zdravnica Marta Macedoni Lukšič, je začel delovati septembra lani, v tem sklopu pa "naj bi delovala tudi strokovna ekipa, ki bi omogočala obravnavo in diagnostiko otrok z avtizmom in njihovih družin". Po besedah Melanškove pa je v centru še vedno samo en zdravnik, ki diagnosticira, "čeprav ni usposobljen za uporabo vseh diagnostičnih sredstev". Šola za starše po njenem mnenju ne deluje, ampak se ti srečujejo kot podporne skupine. Položaj ni nič boljši, starši teh otrok ne dobijo odgovorov, ki bi jih potrebovali, program ne deluje tako, kot je Lukšičeva obljubljala, je prepričana predsednica centra za avtizem.

Pomanjkanje strokovnega kadra

Hkrati meni, da moramo v Sloveniji usposobiti nekaj pediatrov in psihologov, ki bodo znali avtizem prepoznati. Treba bi bilo usposobiti strokovne ekipe in storitve, ki bi se financirale s področja zdravstva. V šolstvu bi se morali "nehati sprenevedati in začeti delati v skladu z zakonom, denimo zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami". Tudi v ustavi po besedah Melanškove piše, da je v sklopu izobraževanja treba slediti otrokovi največji koristi. Danes pa "mi sledimo tistemu, kar znajo v institucijah in to je še daleč od otrokovih največjih koristi".

Pomoč iz tujine? Predsednica centra za avtizem je prepričana, da bi morali na področje šolstva in socialnih zavodov pripeljati strokovni nadzor iz tujine. Ta trenutek namreč po njenih besedah sami sebe ne moremo nadzirati in ocenjevati, ali delamo kakovostno ali ne, ker nismo za to usposobljeni.

"V tujini ne morejo verjeti, da v Sloveniji še vedno segregiramo ljudi"

V Sloveniji bomo, kot pravi, morali poskrbeti za storitve na tem področju ter začeti spoštovati deklaracije in konvencije, ki smo jih ratificirali na področju posebnih potreb. Nimamo namreč "specializirane ustanove, ki bi kakovostno izvajala te storitve, nimamo takih šol in ne vrtcev, učitelji ne uporabljajo nadomestne komunikacije v specializiranih ustanovah, ne poznajo pristopov avtizma", pravi Melanškova. V tujini po njenih besedah ne morejo verjeti, da v Sloveniji še vedno segregiramo ljudi.