V podporo izenačevanju pravic istospolnih parov tudi pobuda Za enake pravice

V pobudo so vključena vidna imena, ki želijo, da se v družbi ob glasu nasprotnikov zakonika sliši tudi glas zagovornikov pravic manjšine. Med podporniki civilne pobude Za enake pravice so tudi nekdanji poslanec Zares Vito Rožej, publicistka Spomenka Hribar, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak in vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

"Je naša družba tako zrela, da zna sprejemati različnost?"

Družina je povsod tam, kjer je otrok, poudarjajo podporniki pobude. V javnosti se po ocenah Rožeja vse prepogosto sliši le glas nasprotnikov družinskega zakonika, ki so tudi nasprotniki "človekovih pravic". Zato želijo v zainteresirani javnosti spodbuditi razmislek o tem, ali je tak referendum dopusten in ali je "naša družba tako zrela, da zna sprejemati različnost".

"Sovražnega govora je bilo ob sprejemanju zakonika veliko in vidi se, da se velikokrat upošteva le maksima o večini, ki da ima vedno prav, kar pa ne more veljati, ko se odloča o človekovih pravicah," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Rožej.

Podporniki pobude upajo, da bo ustavno sodišče med "pravicami in kapricami odločilo za pravice in takega referenduma ne bo dovolilo". Če bi se zgodilo drugače, pa bi bilo treba po besedah Rožeja razmisliti, ali naša ustava res jamči varnost človekovih pravic.

Rožej: Vprašljivo stališče, ki na nek način žaga vejo Nekdanji poslanec obžaluje, da dejstvo, da so pravice iste, "nekoga tako zelo moti". Pri tem je spomnil na jasen "angažma nekaterih institucij, ne le civilne družbe", kar je po njegovem mnenju zaskrbljujoče. Spomnil je na stališče Rimskokatoliške Cerkve. Kot ocenjuje, gre za vprašljivo stališče, ki na nek način "žaga vejo, na kateri temelji raznolikost naše družbe, ki smo jo doslej znali upoštevati".

"Najboljši možen tekst, ki ga je bilo moč sprejeti"

Rožej je še ocenil, da je tak družinski zakonik, za katerega je podana referendumska pobuda, najboljši možen tekst, ki ga je bilo moč v parlamentu sprejeti. Po besedah Spomenke Hribar bi se moral vsakdo vprašati, s kakšno pravico bi smeli z zakonsko prepovedjo onemogočati srečo ljudi, ki so drugačnih spolnih nagnjenj. Izpostavila je še, da je demokracija res odločanje večine, vendar na način, da izrecno varuje pravice manjšine.

Tudi Hribarjeva je spomnila na stališče Rimskokatoliške cerkve pri družinskem zakoniku. Ta ima po njenem mnenju pravico do izražanja stališča, ne pa tudi pravice do direktnega vključevanja v politično gibanje z zbiranjem podpisov. O pobudi za referendum o družinskem zakoniku odloča ustavno sodišče. Pobudniki referenduma so sicer doslej zbrali že okoli 25.000 podpisov državljanov.