V petek potrdili 990 novih okužb

Nov vladni odlok, ki pod določenimi pogoji dovoljuje odpiranje dodatnih storitev in trgovin, je naletel na mešane odzive. V OZS zagon dejavnosti pozdravljajo, a hkrati ostro nasprotujejo testiranju strank. Trgovci medtem še ne vedo, kako bodo organizirali testiranje svojih zaposlenih na okužbo z novim koronavirusom.

"Storitvene dejavnosti in specializirane trgovine niso bile nikoli vir okužb, zato smo si v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) prizadevali za odprtje vseh dejavnosti in trgovin, brez izjem," je že po četrtkovem sestanku z vlado dejal predsednik OZS Branko Meh.

Kot je dodal, so vse delodajalske organizacije pristale na pogoj, da se zaposleni testirajo enkrat tedensko. Ob tem pa v OZS ostro nasprotujejo testiranju strank v posameznih dejavnostih. O tem v četrtek ni bilo govora, sicer bi temu predlogu že takrat nasprotovali, je poudaril Meh.

Člane zbornice med drugim skrbi, kako bodo pred torkom zagotovili zdravstveno osebje, ki bo izvedlo testiranja. Drug pomislek članov pa je, da so hitri testi nezanesljivi, zato jih skrbi, da bodo v primeru lažnih pozitivnih rezultatov morali dejavnost neupravičeno začasno zapreti.

V OZS obenem upajo, da odpiranje dejavnosti ne bo zgolj začasno, saj si člani bolj kot ukrepe pomoči želijo delati. "Prav tako si želimo, da bo testiranje zaposlenih zgolj začasen ukrep," so še dodali v sporočilu za javnost.

Da se dejavnosti odpirajo, so pozdravili v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Kot je za TV Slovenija v petek zvečer povedala predsednica TZS Mariča Lah, je do danes nemogoče stestirati vse zaposlene v trgovinah, ki se lahko odprejo, zato upa, da bo v torek to testiranje nekako steklo.

A trgovci so pričakovali večje sproščanje, saj se z novim odlokom odpira približno tretjina vseh trgovin. "Upamo, da bomo prihodnjo sredo, ko bo vlada znova presodila epidemiološke razmere, v oranžni fazi in se lahko takrat odprejo vse trgovine," je dejala Lahova.

Sproščanje pozdravljajo tudi v zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS, a je po besedah direktorja Boštjana Udoviča ukrep testiranja potrošnikov "nelogičen, vprašanje je, kako je izvedljiv". "Glede na nizko stopnjo tveganja oz. stikov, do katerih prihajajo nepremičninski posredniki s strankami, bi pričakovali, da se jih ne daje v isti koš z dejavnostmi, kjer je osebni stik s strankami nujen," je povedal za STA.

Že od samega začetka pogrešajo trezen razmislek o tem, kaj nepremičninsko posredovanje sploh je. "Imamo občutek, da ljudje, ki o ukrepih odločajo, tega niti približno ne vedo," je menil in opisal, da do neposrednega stika pride le pri ogledu nepremičnine, ki pa se ga lahko izvaja na ustrezni razdalji. Dobro je, da je dejavnost sproščena, je še ocenil, a verjetno bo omejena, saj jo bodo izvajali le tisti, ki bodo lahko izpolnili vladne določbe.

V Slovenskem kozmetičnem združenju, kjer so se na ustavno sodišče že obrnili s pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti vseh dosedanjih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev, so do vladnih odločb zelo kritični. "Z novim odlokom se zgolj nadaljuje neenaka obravnava naše dejavnosti," je v današnjem sporočilu za javnost poudarila predsednica združenja Mateja Zupan Josipović.

"Čeprav se na prvi pogled zdi, da je vlada končno le dovolila že več kot tri mesece prepovedano dejavnost, je resnica precej drugačna," je zapisala in dodala: "Neenaka obravnava naše dejavnosti nima prav nobene strokovne podlage, zato bomo vztrajale pri tem, da ustavnost in zakonitost sprejetih ukrepov presodi ustavno sodišče. Temu bomo v razširitvi pobude predlagale, da končno ustavi samovoljo in arbitrarnost vlade ter da nam dovoli opravljanje dejavnosti pod splošnimi pogoji, ki veljajo za druge dovoljene dejavnosti."

V nakupovalnih središčih Aleja in Citypark ter v Centru Interspar Vič se danes ponovno odpirajo vse prodajalne s površino do 400 kvadratnih metrov. Svoja vrata bodo znova odprle prodajalne z oblačili in obutvijo ter s tehničnim blagom. Na vnovično odpiranje velikega dela prodajaln so v središčih dobro pripravljeni, so danes sporočili.

Čeprav so bile v njih ves čas trajanja ukrepov odprte številne prodajalne, bodi ti centri z današnjim dnem ponovno obratovali skoraj v celoti. Nekateri gostinski lokali bodo še naprej ponujali možnost prevzema jedi in pijače. "Naše izkušnje kažejo, da obiskovalci dosledno spoštujejo predpisane varnostne in higienske ukrepe," so dejali direktor Aleje Toni Pugelj, menedžer Cityparka Andrej Ropret in menedžerka Centra Interspar Vič Nevenka Roš.

V trgovski družbi Mana so zelo veseli ponovnega odprtja, so v petek povedali za STA. Prodaja je v času zaprtja tekla prek spletne strani, a so pogrešali stik s kupci. Zagotovili so, da bodo število kupcev po posameznih trgovinah omejili glede na kvadraturo, ne vedo pa še, kako bodo izvedli tedensko testiranje zaposlenih na novi koronavirus.

Skladno z vladnimi ukrepi, da se lahko določene trgovine odprejo danes oz. v torek, so se v Medicinskem centru Barsos odločili za storitev opravljanja hitrih testov. To bodo začeli izvajati v ponedeljek od 17. ure naprej, za teste se je treba predhodno naročiti, so danes sporočili.

V skladu z vladnim odlokom, ki velja od danes do 12. februarja, se je lahko danes odprlo več trgovin in storitev, med drugim vse prodajalne in servisne delavnice s površino do 400 kvadratnih metrov ne glede na vrsto blaga ter tudi vse servisne delavnice do te velikosti.

Nujne dejavnosti, ki so delovale že doslej, delujejo naprej brez predhodnega testiranja. V številnih dejavnostih, ki so bile odprte že do sedaj, pa bo redno tedensko testiranje zaposlenih obvezno od petka, 12. februarja. Med temi so poleg trgovin z otroškim programom še živilske prodajalne, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, kmetijske prodajalne, tržnice ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže.

Prav tako so od danes dovoljene storitve nepremičninskega posredovanja, storitve higienske nege, če ne gre za frizerske salone ali medicinsko pedikuro oz. manikuro, individualno strokovno oz. poslovno izobraževanje in usposabljanje ter storitve salonov za nego živali, kjer pa morajo poleg zaposlenih negativni test predložiti tudi potrošniki.

Da lahko smučišča od danes vnovič obratujejo po vsej državi, je vlada odločila v sredo. Nov odlok dovoljuje obratovanje žičniških naprav in njim pripadajočih smučarskih prog v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ob predložitvi negativnega testa oz. ob organiziranju testiranja na smučišču. Večina smučišč po državi je tako danes odprtih, smuko pa ovirata megla in veter. (STA)

Za ukrepe za ohranjanje delovnih mest, med katerimi je za delodajalce najpomembnejši subvencioniranje čakanja na delo, je bilo doslej iz državnega proračuna izplačanih blizu 1,2 milijarde evrov. Je pa bil v drugem valu epidemije covid-19 v te ukrepe vključen precej manjši delež delovno aktivnih kot spomladi lani.

Aprila in maja lani je bila v ukrepe za ohranjanje delovnih mest vključena okoli petina zaposlenih, oktobra in novembra pa po do sedaj razpoložljivih podatkih fiskalnega sveta le nekaj nad pet odstotkov.

Občutno je predvsem zmanjšanje vključenosti v te ukrepe v predelovalnih dejavnostih in tudi v gradbeništvu. V dejavnostih tržnih storitev se je ta delež z okoli četrtine spomladi lani znižal na dobro desetino, je v januarskem pregledu realizacije državnega proračuna in ukrepov, povezanih z epidemijo, zapisal fiskalni svet. Podatki sicer niso dokončni zaradi zamikov pri izplačilih.

V doslej uveljavljenih sedem protikoronskih zakonih je vlada vključila več ukrepov za ohranjanje delovnih mest, poleg subvencioniranja čakanja na delo med drugim tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ter povračilo nadomestil plač zaposlenim, ki jim je bila odrejena karantena ali ne prihajajo na delo zaradi višje sile. Pravkar sprejeti osmi protikoronski zakon dodatno prinaša subvencioniranje dviga minimalne plače.

Za nadomestilo za zaposlene na čakanju na delo je bilo doslej izplačanih skupaj 421 milijonov evrov, za plačilo socialnih prispevkov za te zaposlene pa še 124 milijonov evrov. Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je doslej državo stalo 36 milijonov evrov, socialni prispevki za zaposlene, ki so delali, pa 436 milijonov evrov. Iz zdravstvene blagajne se je v celoti krilo za 19 milijonov evrov bolniških nadomestil.

Država je doslej izplačala tudi za skupaj 244 milijonov evrov mesečnega temeljnega dohodka in socialnih prispevkov samozaposlenim in drugim upravičencem. Fiskalni svet tudi pri tej kategoriji opaža zmanjšanje števila upravičencev. Njihovo število se je z okoli 50 tisoč na mesec lani spomladi zmanjšalo na okoli 37 tisoč v zadnjih treh mesecih lanskega leta.

Nekatera podjetja so medtem po podatkih zavoda za zaposlovanje pomoč vrnila. Med možnimi razlogi za to so boljši poslovni rezultati, kot določajo kriteriji za upravičenost do pomoči, izplačilo dividend in izplačilo nagrad poslovodstvu. (STA)