Ponedeljek, 6. 2. 2023, 15.30
1 leto, 2 meseca
V pandemiji smo več brali in več hodili v knjižnice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
1
Ob kulturnem prazniku je statistični urad (Surs) objavil nekaj statistik za leto 2021. Po statističnih podatkih je bilo izdanih 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur. Po raziskavi Repozitorija Univerze v Ljubljane iz leta 2021 so Slovenci med epidemijo brali več, zlasti leposlovja.
Po podatkih Sursa je leta 2021 1.585 slovenskih založnikov, med njimi 332 samozaložnikov, izdalo 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega 37 odstotkov leposlovnih del. Od tega je bilo 1.222 izvirnih slovenskih del, 939 pa prevodov. Med leposlovjem je bilo 250 knjig poezije, od tega 202 slovenski. Izdanih je bilo tudi 1.614 e-knjig in brošur, nekatere med njimi so na voljo tudi v tiskani obliki. Leta 2021 je izhajalo 1.588 tiskanih serijskih publikacij in 1.067 elektronskih serijskih publikacij, kažejo podatki Sursa.
V splošne knjižnice, te so organizirane v mrežo 276 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov, je bilo leta 2021 vpisanih skoraj 399 tisoč članov. Od tega jih je bilo 29 odstotkov mlajših od 15 let. Izposodili so si 18,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so imeli sedem milijonov obiskov, kar pomeni, da je knjižnico vsak član povprečno obiskal skoraj 18-krat.
Pri nas le devet od stotih vsak dan bere knjige
"Evropejci smo največji knjižni molji na svetu in vsak dan porabimo vsaj eno uro za branje," pa so podatke raziskave World Reading Habits in 2021, ki so jo izvedli na spletni strani gedditnig.com, povzeli pri marketinški agenciji Adrema. Največje število bralcev imajo na Finskem, Poljskem in v Estoniji. Skoraj 17 odstotkov Fincev namreč trdi, da je branje njihova najljubša zabava. Podatkov za Slovenijo raziskava ne razkriva, so pa podatki Javne agencije za knjigo iz leta 2019 pokazali, da vsak dan knjige bere le devet odstotkov Slovenk in Slovencev.
Obdobje pandemije je številne spodbudilo k branju knjig. Po podatkih raziskave, ki so jo leta 2021 opravili pri Repozitoriju Univerze v Ljubljani, je 200 anketirancev, ki so bili večinoma študentje in ženske srednjih let, povedalo, da so med epidemijo brali več, največ pa so posegali po leposlovju. Vse te zvrsti najdemo tudi na največjem slovenskem oglasniku bolha.com, kjer je kategorija Knjige, revije in stripi na drugem mestu po številu oglasov med vsemi kategorijami in v kateri je trenutno aktivnih kar 250.278 oglasov, so poudarili pri Adremi.
Poezije in Alan Ford na bolha.com
Med deli, ki jih je mogoče kupiti na portalu med 15.500 antikvarnimi knjigami, je tudi originalna prva ilustrirana različica Prešernovih Poezij. Na trgu naj bi jih bilo samo 500. Zapisana cena za originalne Prešernove Poezije je 1.225 evrov.
Glede na raziskavo World Reading Habits se je najbolj povečalo zanimanje za stripe, kar za 146 odstotkov. Priljubljenost stripov se kaže tudi v Sloveniji, na portalu bolha.com je zanje več kot 2.400 oglasov. Veliko zanimanje vlada zlasti za kultni strip Alan Ford, ki sta ga leta 1969 ustvarila risar Magnus in pisec Max Bunker.
1