V Ljubljani več kot meter snega

V Sloveniji je danes spet začelo snežiti – po napovedih naj bi do sobote v nekaterih krajih po naši državi zapadlo do 80 centimetrov snega. Kljub temu je to še daleč od rekordnega sneženja pred desetletji.

Najdebelejša snežna odeja Največ snega je v Sloveniji zapadlo pozimi 1951–1952. Snežna odeja je bila najdebelejša od začetkov vseh merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja (uradne meteorološke meritve, za katere obstajajo zapisi, so namreč v Ljubljani začeli izvajati leta 1850).

Snežna pošiljka je bila tisto zimo največja med 13. in 15. februarjem 1952, ko je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 centimetrov snega, v Bovcu in na Tolminskem 188 centimetrov, v Novem mestu sto, v Kočevskem rogu pa okoli 200 centimetrov.

Izredne razmere v državi Železniški in cestni promet po Sloveniji je bil popolnoma ustavljen, zato so bili nekateri popolnoma zasneženi kraji na Tolminskem in Bovškem odrezani od sveta in nekaj dni tudi brez vsake hrane in elektrike.

Država je razglasila izredne razmere in splošno mobilizacijo za čiščenje snega. Nastala je tudi ogromna škoda v sadovnjakih in gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju in na ostrešjih stanovanjskih hiš.

V Ljubljani rovi skozi sneg Kot spletna stran ciklon.si navaja spomine neke Ljubljančanke, je bilo leta 1952 tako veliko snega, da so ljudje skozi okna visokopritličnih hiš hodili naravnost na sneg, da so bili ponekod po Ljubljani dobesedno rovi in da sploh niso vedeli, kam bi odmetavali sneg, ker ga je bilo toliko.

Glede nizkih temperatur pa je bila najhujša in najostrejša zima v zadnjih sto letih leta 1928/1929. Tik pred božičem so meteorologi še napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo toplo vreme, nato pa je za silvestrovo začelo snežiti. Po snegu je pritisnil hud in oster mraz.

Zamrznilo je tudi morje Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod –20 stopinj Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod –30. Pod –10 stopinj Celzija je bilo občasno še tudi marca.

Zato so zmrzovale reke (na primer dolenjska Krka pri –30 stopinjah), zmrznil je tudi del morja med Koprom in Piranom, pa tudi pri Trstu. Kako oster mraz je pritisnil, pove podatek, da so kmetom v zaledju mest ob Tržaškem zalivu zmrznile vse oljke. Tudi drevesa so pokala od mraza.

Benetke so postale mesto na ledu Hud mraz ni prizadel samo Slovenije, ampak je zajel vso staro celino: 3. februarja so v Helsinkih izmerili rekordno nizkih –55 stopinj Celzija, v sredozemskih Benetkah je zmrznila laguna.

Huda je bila tudi lanska zima – toda ne zaradi sneženja ali nizkih temperatur, ampak zaradi žledoloma. Lani konec januarja in prve dni februarja je namreč našo državo zajela snežno-ledena ujma, ki je lomila drevje in uničevala električno napeljavo. Moten je bil cestni in železniški promet, veliko ljudi je bilo brez elektrike.