V kakšnih razmerah živijo slovenski študenti: "V sobi ni bilo niti okna" #foto #video

Na Univerzi v Ljubljani je v letu 2016 študiralo več kot 40 tisoč študentov. Država jim v 28 študentskih domovih (in enem podiplomskem študentskem domu) v prestolnici ponuja nekaj manj kot 7.500 postelj. Več kot štiri petine študentov je primoranih dom poiskati pri zasebnikih. Nekateri z izborom stanovanj nimajo sreče.

Študentka drugega letnika, ki ne želi biti imenovana, je kot brucka s še dvema sostanovalcema prebivala v dvosobnem stanovanju  v središču Ljubljane. Lastnica je ena izmed 450 lastnikov stanovanj, ki svoje prostore oddajajo prek zavoda Študentski dom Ljubljana v sklopu neprofitnega projekta.

Ta naj bi pripomogel k zniževanju cene najemnin za študente pri zasebnikih, ker so te v Ljubljani previsoke, so zapisali na spletni strani Zavoda. Študentom, ki plačujejo med 60 in 120 evrov najemnine, pripada do 32 evrov subvencije.

Pri zasebnikih osebnega nadzora ni

Študentka, s katero smo govorili, pojasnjuje, da je bilo stanovanje neprimerno za življenje. "Soba v velikosti 2 x 2 metra ni imela okna, dnevne svetlobe tam ni bilo," pripoveduje. V sobi so bile postelja, obrabljena pisalna miza in luč. V steni je bila luknja, kamor je stanovalka odlagala oblačila, saj omare ni bilo.

Vrata prhe so bila polomljena, lastnica je težavo "rešila" z dodatno namestitvijo zavese za prhanje. Luč v hladilniku ni delovala, vzmetnice so bile popolnoma obrabljene in sploščene, stol ni imel sedala. Po nekaj opozorilih in pregovarjanjih je lastnica zamenjala le vzmetnice.

Medtem ko so inšpekcijski pregledi bivanjskih prostorov v študentskih domovih pogosti, za zasebna stanovanja, ki se oddajajo prek omenjenega zavoda, to ne velja. "Stanovanja ob našem bivanju ni pregledal nihče. Ali je inšpektor bil v stanovanju, preden smo se vselili, ne vem," pravi študentka.

Plesen prekriva ploščice prhe v Akademskem kolegiju.

Lastnica omenjenega stanovanja potrjuje, da osebnega nadzora inšpektorja ni bilo. "Na zavod sem morala nesti prostorski načrt z vsemi merami, priložiti sem morala tudi fotografije."

Da osebnega nadzora nad zasebnimi študentskimi stanovanji res ni, je potrdil Igor Brlek iz Službe za odnose z javnostmi na zavodu Študentski dom Ljubljana. Pravi, da za tak nadzor nimajo pogojev.

"Študent bi si lahko izbral drugačno ležišče"

V manjši sobi je nad vrati le steklo, ki ne omogoča zračenja, prav tako pa v sobi ni veliko dnevne svetlobe. Lastnica očitke o pomanjkanju svetlobe zavrača z besedami: "Gre za okno za oknom. Pred vrati v sobo (na hodniku, op. a.) je veliko okno, ki omogoča zračenje."

Na zavodu opisanega stanje niso komentirali, saj v takšne zadeve naj ne bi posegali. Odgovornost v konkretnem primeru prelagajo na študenta: "Študent bi si lahko izbral drugačno ležišče."

Lastnica je potrdila, da v dvosobnem stanovanju za zdaj živijo trije študenti, čeprav v njem po naših zanesljivih informacijah prebivajo štirje.

Foto: Študentski dom Ljubljana

Akademski kolegij − nizka cena, nizki standardi?

Študenti, ki se jim ni treba spopadati z iskanjem zasebnih stanovanj po dostopni ceni, se morajo soočati s slabimi razmerami v študentskih domovih. Kljub temu da je nekaj študentskih domov v zadnjem obdobju doživelo celovito prenovo, drugi razpadajo.

Akademski kolegij je eden od najstarejših študentskih domov v Ljubljani. Hkrati je to dom, ki je študentom cenovno najdostopnejši, saj bivanje tam stane le okrog 50 evrov.

Kljub temu da je v Pravilniku o subvencioniranem bivanju študentov med minimalnimi standardi, ki bi jih študentski domovi morali dosegati, tudi postavka "možnost kuhanja", bivajočim v Akademskem kolegiju kuhinja ni na voljo, ker je ni.

Ploščice v prhah zakrivajo sledovi plesni in vodnega kamna. Pohištvo v sobah je staro in obrabljeno. Kljub kršenju pravilnika Brlek pojasni: "To je najstarejši dom, subvencionirana stanarina znaša 41 evrov na mesec. S ceno se kompenzira ostale pomanjkljivosti."

"Dom je izjema v marsikaterem pogledu"

"Imam nižje standarde, mene to ne moti. Na začetku je hudo, potem se navadiš," začne razlagati študentka, ki že eno leto prebiva v domu.

Večletni prebivalec doma njene besede potrdi: "Ljudje so tisti, ki naredijo vzdušje, ne pohištvo. Res je, da nimamo kuhinje, ampak saj si lahko prineseš kakšno električno ploščo in kaj pogreješ." Ugibanja o sostanovalcih živalske vrste potrdi tretja sogovornica: "Poleg nas v kleti živijo še podgane, na podstrešju pa netopirji."

Na zavodu priznavajo, da so stavbno pohištvo in prostori dotrajani in da je dom v slabem stanju. V vseh teh letih ni dočakal obnove zaradi spora med državo in Rimskokatoliško cerkvijo, v lasti katere je bil dom.

"Letos smo spor zgladili, dom ostaja v lasti države. To pomeni, da bomo lahko začeli prenovo prostorov. Kdaj se bo to zgodilo in pod kakšnimi pogoji, bodo povedali na pristojnem ministrstvu," tako Brlek.