Biden potrdil, da so ZDA napadle jemenske hutije

21.44 Biden potrdil napade na jemenske hutije

Ameriški predsednik Joe Biden je danes dejal, da se bodo vojaški napadi na jemenske hutije nadaljevali, Bela hiša pa je kmalu zatem sporočila, da so zjutraj znova izvedli napade na cilje, povezane s hutiji, poroča tiskovna agencija AFP.

ZDA so skupaj z zavezniki od prejšnjega petka izvedle več zračnih napadov na hutijske cilje v Jemnu in uničile skladišča raket ter brezpilotnih letal. Hutiji kljub temu nadaljujejo z napadi na ladje v Rdečem morju, kot razlog za to pa navajajo solidarnost s Palestinci v Gazi, ki trpijo pod izraelsko ofenzivo.

Washington je v sredo hutije ponovno označil za teroristično skupino in to takoj še isti dan potrdil z novim napadom na raketna izstrelišča v Jemnu. Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby je danes novinarjem povedal, da so zjutraj bombardirali skladišča raket, ki jih hutiji uporabljajo za napade na ladje. "Danes zjutraj smo napade ponovili in zadeli nekaj protiladijskih raket, za katere smo upravičeno domnevali, da se pripravljajo za skorajšnjo izstrelitev v južni del Rdečega morja," je dejal.

Biden je pred njim komentiral tudi medsebojno obstreljevanje Irana in Pakistana ter dejal, da to dokazuje, da Irana v regiji nimajo kaj preveč radi. "Zdaj zbiramo informacije o tem, kako se bodo zadeve razvijale," je dejal in Iran in Pakistan pozval, naj se izogibata zaostrovanju.

15.55 Evropski parlament poziva k trajnemu premirju v Gazi

Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli resolucijo, s katero pozivajo k trajnemu premirju v Gazi pod dvema pogojema. To sta takojšnja in brezpogojna izpustitev vseh talcev ter uničenje teroristične organizacije Hamas. Izpostavili so pravico Izraela do samoobrambe, ob tem pa obsodili nesorazmeren vojaški odziv v Gazi. 

Evropske poslanke in poslanci so v resoluciji, ki so jo danes na zasedanju Evropskega parlamenta sprejeli s 312 glasovi za, 131 proti in 72 vzdržanimi, pozvali k trajnemu premirju v Gazi in ponovnim prizadevanjem za politično rešitev, so sporočili iz Strasbourga. Medtem ko najostreje obsojajo napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael, so obsodili tudi nesorazmeren izraelski vojaški odziv, ki je povzročil število smrtnih žrtev brez primere. Izrazili so globoko žalost zaradi nedolžnih žrtev na obeh straneh.

Izpostavili so, da morajo vse strani v konfliktu ves čas razlikovati med borci in civilisti, da so napadi lahko usmerjeni samo na vojaške cilje. Ob tem so izrazili zaskrbljenost zaradi hudih in humanitarnih razmer v Gazi, ki se hitro slabšajo.

Iz Evropskega parlamenta so sporočili še, da poslanci v celoti podpirajo arabsko mirovno pobudo iz leta 2002. Ta ponuja popolno normalizacijo odnosov med Izraelom in vsemi arabskimi državami v zameno za popoln umik Izraela z vseh palestinskih in arabskih ozemelj, zasedenih od leta 1967.

Evropski poslanci ob tem odločno obsojajo porast nasilja izraelskih naseljencev nad Palestinci in pozivajo k ukrepom proti ekstremističnim naseljencem, ki z nezakonitimi naselji na zasedenem Zahodnem bregu kršijo človekove pravice in mednarodno pravo. Opozorili so tudi, da morajo vsi odgovorni za teroristična dejanja in kršitve mednarodnega prava odgovarjati za svoja dejanja.

15.51 Prezelj: Konflikt v Gazi se širi po Bližnjem vzhodu

Konflikt v Gazi je kot pandorina skrinjica odprl števila bojišča, ki so medsebojno povezana, zato že lahko govorimo, da se je izraelsko-palestinski konflikt razširil po Bližnjem vzhodu, je v pogovoru za STA ocenil profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede Iztok Prezelj. Posvaril je še pred morebitnim neposrednim soočanjem Izraela in Irana.

Konflikt v Gazi se je že razširil na Jemen in Rdeče morje, kjer hutiji izvajajo napade na trgovske ladje, in na jug Libanona, od koder si izraelske sile izmenjujejo ogenj s proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah, je pojasnil Prezelj in opozoril, da zdaj vse bolj zaskrbljujoča postaja tudi vojaška angažiranost Irana.

Teheran je namreč nedavno izvedel napade na Pakistan, Irak in Sirijo. "Napadi Irana so znak nadaljnjega slabšanja odnosov v regiji. Z njimi pa je želel Izraelu in Zahodu predstaviti svoje vojaške zmogljivosti ter izkazati pripravljenost, da bi lahko postal bistveno aktivnejši akter v regiji," je ocenil. Iran je denimo v napadu na Pakistan demonstriral, da ima rakete, ki lahko preletijo 1.200 kilometrov. "S tem je poslal sporočilo Izraelu in Zahodu, da bi lahko v primeru poslabšanja varnostnih razmer nekaj podobnega naredil tudi v drugi geografski smeri," je dodal.

Na grožnje hutijev sta se že odzvali ZDA in Velika Britanija, ki sta z napadi na Jemen po mnenju Prezlja dosegli predvsem "demonstracijo sile s ciljem, da ena od glavnih svetovnih logističnih žil še naprej deluje neprekinjeno". Foto: Matic Prevc/STA

Cilj Irana ostaja postati dominantna regionalna sila. Želi si konkurirati Izraelu, zato je tudi vpleten v hibridno vojskovanje proti njemu in si aktivno prizadeva razbiti izraelsko povezovanje z nekaterimi arabskimi državami, meni Prezelj. "Bojim se, da je to šele začetek in da bi Iran lahko okrepil tako pogostost kot obseg svojih napadov," je dejal. Ob tem je opozoril, da bi takšno vedenje ene države navidezno prisililo tudi ostale v regiji v izvajanje podobnih ukrepov.

Napetosti v regiji so privedle tudi do vse večje ogroženosti prometa v Rdečem morju. "Napadi na tako pomembno logistično oskrbno pot, kot je Rdeče morje, v resnici niso samo napadi na sam Izrael oziroma Zahod, temveč gre za napade na globalni kapitalistični sistem," je opozoril.

Na grožnje hutijev sta se že odzvali ZDA in Velika Britanija, ki sta z napadi na Jemen po mnenju Prezlja dosegli predvsem "demonstracijo sile s ciljem, da ena od glavnih svetovnih logističnih žil še naprej deluje neprekinjeno". Državi sta po lastnih podatkih uničili približno 30 odstotkov kapacitet za napadanje hutijev. "To pomeni, da imajo hutiji še vedno zmogljivost napadanja, vendar pa bi se z nadaljnjimi napadi na Jemen njihova zmogljivost začela zmanjševati do točke, ko bi bilo napadov hutijev vse manj in bi jim začelo primanjkovati dronov in raketnih sistemov," je dodal.

Na vprašanje o morebitnih prihodnjih žariščih v regiji je opozoril predvsem na možnost neposrednejšega soočenja Izraela in Irana, ki se sicer trenutno spopadata preko posrednih akterjev v regiji. "To je najnevarnejši scenarij za regijo, kjer bi prišlo do soočenja Izraela, države z jedrskim orožjem, in Irana, države, ki želi proizvesti jedrsko orožje in hkrati postati regionalni hegemon," je pojasnil.

Na naraščajoča trenja v regiji bi mednarodna skupnost po njegovem mnenju morala pristopiti v dveh dimenzijah. Prva dimenzija je prizadevanje za umirjanje izraelske vojaške intervencije v Gazi, končanje oboroženega spopada in delovanje v smeri normalizacije odnosov med Palestinci in Izraelci. V drugi dimenziji pa bi mednarodna skupnost morala reševati tudi vse ostale konflikte, ki so eskalirali zaradi dogajanja v Gazi.

Mednarodna skupnost bi dolgoročno morala vzpostaviti tudi regionalni varnostni režim na Bližnjem vzhodu, ki bi temelji na izmenjavi varnostnih in vojaških podatkov ter prispeval k vzpostavitvi transparentnosti in političnega zaupanja med državama. "Čeprav to zveni utopično, v resnici nimamo tega luksuza, da bi stremeli k čemu drugemu, saj je alternativa samo razbita in razpadla regija, prepletena z vojnami," je še sklenil.

15.48 Izraelski predsednik izrazil obžalovanje nad humanitarno krizo v Gazi

Za Izraelce je boleče, da naši sosedje tako trpijo, je v današnjem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu izjavil izraelski predsednik Jicak Hercog. Dodal je, da so Palestinci za Izrael pomembni, vendar ne morejo tvegati novih napadov na državo. Ocenil je tudi, da Iran in milice, ki jih ta podpira, ogrožajo svetovno stabilnost.

"Naši sosedje so za nas pomembni, vendar nismo pripravljeni na to, da bi nas napadli," je v švicarskem alpskem letovišču dejal Hercog in poudaril, da je vojna v Gazi zelo zapletena. Po njegovih besedah se je sicer Izrael že s prvim dnem vojne zavezal dostavi humanitarne pomoči v enklavo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ob tem je izraelski predsednik ocenil, da Iran in milice, ki jih islamska republika podpira, ogrožajo svetovno stabilnost. "Iz Teherana izhaja imperij zla, ki porablja milijarde dolarjev za orožje," je izpostavil. Dodal je, da Izrael pravzaprav bije vojno za svobodni svet, saj da če ne bi obstajal, bi bila na vrsti Evropa.

"Ti barbarski džihadisti nas namreč želijo vse izriniti iz regije," je dejal in opozoril, da so iranske sile pred nekaj dnevi napadle sile ZDA. Pri tem je imel v mislih iransko revolucionarno gardo, ki je v začetku tedna raketirala cilje v Iraku. Po navedbah očividcev je več raket padlo v bližino ameriškega konzulata v gradnji. Garda je cilj opisala kot vohunsko središče izraelske tajne službe Mosad.

Hercog je v govoru tudi pohvalil mednarodno koalicijo na čelu z ZDA, ki se v Jemnu bori proti tamkajšnjim hutijem zaradi njihovih napadov na tovorne ladje v Rdečem morju. Jemenski uporniki napade po lastnih navedbah izvajajo iz solidarnosti s Palestinci v Gazi, kjer Izrael že več kot tri mesece vodi silovito ofenzivo.

"Naši sosedje so za nas pomembni, vendar nismo pripravljeni na to, da bi nas napadli," je v švicarskem alpskem letovišču dejal Hercog. Foto: Reuters

8.43 ZDA znova napadle položaje hutijev v Jemnu

Ameriške sile so izvedle nove napade na položaje uporniških hutijev v Jemnu. Kot je v sredo sporočila vojska, so ciljali 14 raket, ki naj bi bile pripravljene na izstrelitev. Washington je po nizu napadov hutijev na ladje v Rdečem morju v sredo napovedal njihovo vrnitev na teroristični seznam.

“When it comes to the activities that we see by the Houthis in the Red Sea, again, they are exploiting the situation to conduct attacks against the ships and vessels from more than 50 countries, affecting more than 50 countries around the world.” 🇺🇸🇾🇪🇮🇷🇬🇧 https://t.co/tXPZQk4Ac8

— James Craig (@jbcraig) January 18, 2024

Kot je v izjavi sporočilo osrednje poveljstvo ameriške vojske, so njihove sile izvedle napade na 14 raket, ki da so predstavljale neposredno grožnjo trgovskim ladjam in plovilom ameriške mornarice na območju. Ker bi bile lahko rakete izstreljene kadarkoli, so ameriške sile uporabile pravico in obvezo do samoobrambe, so še navedli.

Glede na poročila iz Jemna naj bi bili tarča zadnjih napadov območji mest Hodeida in Taez, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Hutiji, ki so jih ZDA zaradi napadov na mednarodni pomorski promet v regiji že večkrat napadle, so pred tem v sredo zvečer izvedli napad na ameriško tovorno ladjo in napovedali nadaljevanje napadov, ki da jih izvajajo v podporo Palestincem v Gazi.

Zaradi teh napadov je vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna v sredo sporočila, da bo v naslednjih 30 dneh jemenske hutije ponovno uvrstila na teroristični seznam.

8.11 Na območje Gaze prispela zdravila in pomoč za civiliste in talce

O dobavi humanitarne pomoči sta se v torek po več tednih pogajanj ob posredovanju Katarja in Francije dogovorila Izrael in Hamas. Izrael je na to pristal v zameno za zagotovilo, da bodo talci v Hamasovem ujetništvu prejeli zdravila.

V ujetništvu Hamasa ostaja 132 talcev, po navedbah tiskovnega predstavnika izraelske vlade jih tretjina med njimi trpi zaradi kroničnih bolezni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Gazi so prejeli tisoč škatel zdravil. Foto: Guliverimage

V skladu z dogovorom sta letali z zdravili in humanitarno pomočjo iz Francije in Katarja v sredo pristali v egiptovskem obalnem mestu Al Ariš. Po poročanju medijev so pomoč nato odpeljali v izraelski kibuc Kerem Šalom ob tromeji med Izraelom, Egiptom in območjem Gaze, kjer so jo pregledali. Nato so jo vrnili v Egipt in nazadnje prepeljali v Gazo.

Dogovor predvideva, da bodo za vsako škatlo zdravil, namenjeno talcem, civilisti v Gazi prejeli tisoč škatel zdravil. Vsa zdravila naj bi v bolnišnice v Gazi dostavil Mednarodni odbor Rdečega križa. Dogovor predvideva tudi dobavo dodatne humanitarne pomoči, zlasti hrane, v palestinsko enklavo.

Televizijska postaja Al Jazeera je ob sklicevanju na francosko zunanje ministrstvo poročala, da naj bi 45 talcev, ki trpijo za kroničnimi boleznimi, dobilo zdravila za tri mesece.

Gre za prvi dogovor med Hamasom in Izraelom po izteku enotedenskega premirja konec novembra, med katerim sta strani izmenjali ujetnike. Izrael je v tem času izpustil 240 zaprtih Palestincev, Hamas pa 105 civilistov, večinoma izraelskih državljanov.

Odtlej neprekinjeno poteka izraelska ofenziva v Gazi, med katero je bilo do zdaj ubitih več kot 24 tisoč ljudi.

Novice Izraelska vojska svari pred povečano verjetnostjo vojne na meji

Novice Orožje, kot ga svet še ni videl: znano je, kdo ga je odnesel v Iran

Novice Namibija obsodila odločitev Nemčije, da stopi na stran Izraela

Novice Nov resen incident v Rdečem morju