Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ana Rupar

Sreda,
1. 4. 2015,
14.15

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Sreda, 1. 4. 2015, 14.15

8 let

V čakalnih vrstah več sto tisoč pacientov. Ministrica obljublja rešitev.

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Več kot 360 tisoč ljudi v Sloveniji trenutno čaka na zdravstveni pregled ali poseg, mnogi predolgo. Zdravstvena ministrica napoveduje spremembe pravilnika, a samo to žal težave ne bo odpravilo.

Ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, smo ponovno razgrnili številke čakajočih na zdravstveni pregled ali poseg. Na prvi specialistični pregled v ambulantah je po najbolj svežih podatkih čakalo skoraj 177 tisoč ljudi, na druge zdravstvene storitve pa nekaj več kot 187 tisoč ljudi. Čakajočih je bilo po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) 1. februarja letos več kot 364.200.

Predolgo čakajo tudi po lastni krivdi Vendar Mircha Poldrugovac z NIJZ opozarja, da v številnih primerih pacienti čakajo predolgo tudi po lastni krivdi, saj so se sami odločili za pregled ali poseg pri izvajalcu z dolgo čakalno dobo, medtem ko bi lahko bili pri drugem izvajalcu na vrsti bistveno hitreje.

Bolj skrb vzbujajoči so torej podatki o povprečnih čakalnih dobah, ko torej pacient nima druge izbire, kot da čaka. Med temi se po zadnjih podatkih najdlje čaka na posege na hrbtenici in pregled pri revmatologu.

- Posegi in operacije hrbtenice v ortopediji s povprečno čakalno dobo 546 dni. - Revmatološka ambulanta s povprečno čakalno dobo 427 dni. - Ortopedska operacija rame s povprečno čakalno dobo 401 dan. - Drugi posegi na perifernem ožilju s povprečno čakalno dobo 391 dni. - Operacije krčnih žil s povprečno čakalno dobo 312 dni. - Koronarna angiografija in PTCA s povprečno čakalno dobo 268 dni. - Posegi in operacije v ustih, grlu in žrelu s povprečno čakalno dobo 218 dni. - Posegi na ušesu in mastoidu s povprečno čakalno dobo 210 dni. - Operacije kile pri odraslih s povprečno čakalno dobo 209 dni.

Ministrica pripravlja spremembe, a podrobnosti (še) ne razkriva Kritično je predvsem dejstvo, da na pregled ali poseg predolgo čakajo tudi bolniki z napotnico z oznako hitro, ki bi morali biti obravnavani v roku treh mesecev. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je zato napovedala spremembe pravilnika o čakalnih vrstah.

Kakšne konkretno bodo te spremembe, nam na ministrstvu niso povedali. Dejali so, da jih bodo javno predstavili, ko bodo pripravljeni predlogi sprememb. Te so potrebne že zato, ker je pravilnik treba uskladiti z zakonom o pacientovih pravicah, v katerem ni opredeljenega inšpekcijskega nadzora, razen nadzor ministrstva, so sporočili iz kabineta ministrice.

Med drugim je treba uskladiti tudi definicije napotnic z oznakami nujno in hitro, so še povedali. Prvi ukrep pa se bo začel že v teh dneh, ko bodo zdravstveni izvajalci, NIJZ in ZZZS začeli pregledovati čakalne sezname.

NIJZ: To težave ne bo rešilo Na NIJZ spremembe pozdravljajo, saj pričakujejo natančnejše podatke o dejanskih čakalnih vrstah. Ob tem Poldrugovac poudarja, da to še ne bo rešilo težave predolgih čakalnih dob. Kot pravi, "preprostega odgovora ni, temveč da lahko zgolj s sodelovanjem in dogovarjanjem vseh deležnikov postopoma izboljšujemo stanje na tem področju."

Predolge čakalne dobe so namreč posledica prepleta več dejavnikov: - obseg dogovorjenega in financiranega programa Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), - obstoječe strokovne smernice obravnave posameznih stanj, - delitev dela in pristojnosti med izvajalci, - obstoj morebitnih spodbud za ustvarjanje tako imenovanega s ponudbo pogojenega povpraševanja, - pričakovanje pacientov itd.

"Pomen posamezne silnice in najboljša rešitev verjetno nista enaki za vse zdravstvene storitve, temveč se razlikujejo od stroke do stroke, od vrste operacije itd.," opozarja Poldrugovac.

Fakin: Težava ni le finančne narave Da težava ni enoznačna, opozarja tudi prvi mož ZZZS Samo Fakin. Kot pravi, bi morali najprej zagotoviti, da bi na določene preglede napotovali le tiste bolnike, ki to res potrebujejo. Od zdravnikov na primarni ravni pa pričakuje, da bodo bolj skrbeli za kronične bolnike in tako preprečili morebitne komplikacije.

Nedvomno pa bo treba za določene preglede in posege nameniti več denarja, poudarja Fakin. "Če samo omenim primer endoprotez. Pred leti smo izvajali le endoproteze kolka, zdaj imamo še endoproteze kolena, rame in gležnja. Pacientov je bistveno več, operacij pa zato ni mogoče opraviti z istim številom kadra in enako vsoto denarja."

Fakin nam je še povedal, da je skupščina zavoda že odobrila financiranje več posegov in pregledov, a z ministrstva še niso dobili odgovora, ali bodo denar vzeli oziroma temu tudi namenili.

Ne spreglejte