Sreda, 1. 4. 2015, 14.15
8 let, 9 mesecev
V čakalnih vrstah več sto tisoč pacientov. Ministrica obljublja rešitev.
![](/media/img/41/be/e6ad31f57bbfed88c37d.jpeg)
Ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, smo ponovno razgrnili številke čakajočih na zdravstveni pregled ali poseg. Na prvi specialistični pregled v ambulantah je po najbolj svežih podatkih čakalo skoraj 177 tisoč ljudi, na druge zdravstvene storitve pa nekaj več kot 187 tisoč ljudi. Čakajočih je bilo po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) 1. februarja letos več kot 364.200.
Bolj skrb vzbujajoči so torej podatki o povprečnih čakalnih dobah, ko torej pacient nima druge izbire, kot da čaka. Med temi se po zadnjih podatkih najdlje čaka na posege na hrbtenici in pregled pri revmatologu.
- Posegi in operacije hrbtenice v ortopediji s povprečno čakalno dobo 546 dni. - Revmatološka ambulanta s povprečno čakalno dobo 427 dni. - Ortopedska operacija rame s povprečno čakalno dobo 401 dan. - Drugi posegi na perifernem ožilju s povprečno čakalno dobo 391 dni. - Operacije krčnih žil s povprečno čakalno dobo 312 dni. - Koronarna angiografija in PTCA s povprečno čakalno dobo 268 dni. - Posegi in operacije v ustih, grlu in žrelu s povprečno čakalno dobo 218 dni. - Posegi na ušesu in mastoidu s povprečno čakalno dobo 210 dni. - Operacije kile pri odraslih s povprečno čakalno dobo 209 dni.
Kakšne konkretno bodo te spremembe, nam na ministrstvu niso povedali. Dejali so, da jih bodo javno predstavili, ko bodo pripravljeni predlogi sprememb. Te so potrebne že zato, ker je pravilnik treba uskladiti z zakonom o pacientovih pravicah, v katerem ni opredeljenega inšpekcijskega nadzora, razen nadzor ministrstva, so sporočili iz kabineta ministrice.
Med drugim je treba uskladiti tudi definicije napotnic z oznakami nujno in hitro, so še povedali. Prvi ukrep pa se bo začel že v teh dneh, ko bodo zdravstveni izvajalci, NIJZ in ZZZS začeli pregledovati čakalne sezname.
Predolge čakalne dobe so namreč posledica prepleta več dejavnikov: - obseg dogovorjenega in financiranega programa Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), - obstoječe strokovne smernice obravnave posameznih stanj, - delitev dela in pristojnosti med izvajalci, - obstoj morebitnih spodbud za ustvarjanje tako imenovanega s ponudbo pogojenega povpraševanja, - pričakovanje pacientov itd.
"Pomen posamezne silnice in najboljša rešitev verjetno nista enaki za vse zdravstvene storitve, temveč se razlikujejo od stroke do stroke, od vrste operacije itd.," opozarja Poldrugovac.
Nedvomno pa bo treba za določene preglede in posege nameniti več denarja, poudarja Fakin. "Če samo omenim primer endoprotez. Pred leti smo izvajali le endoproteze kolka, zdaj imamo še endoproteze kolena, rame in gležnja. Pacientov je bistveno več, operacij pa zato ni mogoče opraviti z istim številom kadra in enako vsoto denarja."
Fakin nam je še povedal, da je skupščina zavoda že odobrila financiranje več posegov in pregledov, a z ministrstva še niso dobili odgovora, ali bodo denar vzeli oziroma temu tudi namenili.