Ustavni zakon najprimernejši za ureditev položaja izbrisanih

Sprejem je v vili Podrožnik priredila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. V MNZ menijo, da je predlagani ustavni zakon najboljši način za dokončno ureditev položaja državljanov naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji. Poudarjajo tudi, da je Slovenija tem državljanom ponudila veliko možnosti, da si uredijo svoj status.

Družbeni konsenz nujen za ureditev statusa

Kot so zapisali na MNZ, dokončna ureditev statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki jim je zaradi uveljavitve določb zakona o tujcih 26. februarja 1992 prenehala prijava stalnega prebivališča, zahteva širok družbeni konsenz. Prav iz tega razloga je, kot navajajo v MNZ, ministrstvo nedavno pripravilo predlog ustavnega zakona, ki dopolnjuje 13. člen ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki je določal, da so državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita 23. decembra 1990 v RS prijavljeno stalno prebivališče in so tukaj tudi dejansko živeli, izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani RS, do tedaj, ko so zanje začele veljati določbe zakona o tujcih.

Večina si je status uredila

Po mnenju MNZ je omenjeni zakon najprimernejši način za dokončno ureditev položaja državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS. Na MNZ tudi poudarjajo, da je Slovenija državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ doslej ponudila že veliko možnosti, da uredijo svoj status v Sloveniji. "Iz uradnih evidenc in opravljenih analiz podatkov tudi izhaja, da si je večina teh oseb uredila svoj status in brez težav živi v Republiki Sloveniji. Navedeno še dodatno potrjuje dejstvo, da je bilo od odločbe ustavnega sodišča 3. aprila 2003, ki je ponovno odprla rok za vlaganje prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pod olajšanimi pogoji na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, pa do 30. novembra 2007 vloženih le 313 vlog," so zapisali.

V zvezi z izdajo dopolnilnih odločb, ki so priznale status za nazaj, pa na MNZ poudarjajo, da so bile te odločbe res izdane le 4093 osebam, ki so pridobile dovoljenja za stalno prebivanje po enem od treh zakonov, ki urejajo položaj tujcev v Sloveniji. Se pa te odločbe, tako MNZ, niso izdajale osebam, ki so pridobile državljanstvo Slovenije, saj tega ni predvidela niti odločba ustavnega sodišča.

Obnovitev postopkov

Navajajo, da so bile odločbe izdane v obdobju od leta 2003 do septembra 2004 (in ne v letošnjem letu), v predlogu ustavnega zakona pa je predvideno, da mora MNZ po uradni dolžnosti v vseh postopkih, v katerih je bila izdana t. i. dopolnilna odločba na podlagi 8. točke odločbe ustavnega sodišča z dne 3. aprila 2003, obnoviti postopek in ugotoviti, ali upravičenec izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po predlaganem zakonu.

Tretjina izbrisanih še vedno nezakonito izbrisana Društvo izbrisanih je v izjavi, ki so jo njegovi člani delili udeležencem sprejema varuhinje, zapisalo, da je tretjina izbrisanih še vedno nezakonito izbrisanih. Po navedbah društva je okoli 12.000 izbrisanih v 12 letih sicer postopno ponovno pridobilo dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo, vendar je bilo z dopolnilnimi odločbami letos to z veljavnostjo za nazaj priznano le okrog 4000 prizadetim.

Po navedbah društva je pot do odškodnin za škodo, povzročeno v letih 1992 do 2001, za vse popolnoma zaprta, po zakonu mora namreč oškodovanec odškodnino zahtevati najkasneje tri leta po tem, ko je za škodo izvedel, in najkasneje pet let po tem, ko je škoda nastala, je zapisano v izjavi.

V izjavi so tudi opozorili, da je napovedani ustavni zakon o izbrisanih zgolj "prozoren zaslepljevalni manever, saj po vsebini v celoti negira odločbo ustavnega sodišča".