Uprava zapora ga ne bi izpustila, Klemenčičeva komisija pač

Nenad Đukić je poslovni partner Roka Snežiča, znanega pod vzdevkom doktor davčnih utaj. Potem ko sta leta 2013 priznala krivdo za več kaznivih dejanj goljufij, pranja denarja in zatajitve pri prodaji jaht, sta se s sodiščem dogovorila za tri leta kazni v obliki vikend zapora.

Đukić je začel kazen prestajati decembra 2013, Snežič marca 2014, od letošnjega septembra pa oba na prostosti. Obema so namreč odobrili pogojni odpust, pri čemer naj Đukić ne bi izpolnjeval pogojev, v današnjem Večeru piše Damijana Žišt.

Dolg do države in kazenski postopek

Med drugim naj bi bilo sporno, da je Đukić v še enem kazenskem postopku zaradi suma davčne zatajitve, poroča Večer.

Poleg tega ima še 340 tisoč evrov dolga do države. Đukiću je sodišče poleg zaporne kazni namreč naložilo vračilo 336 tisoč evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi ter plačati 150 tisoč evrov stranske denarne kazni in dva tisoč evrov za stroške postopka. Del tega je država dobila z zasegom 148 tisoč evrov gotovine, še vedno pa Đukić dolguje 340 tisoč evrov.

Dodatne pomisleke naj bi sprožalo dejstvo, da je Đukić v času prestajanja vikend zapora – tako kot Snežič – delal v BiH. Ker ima tudi bosansko državljanstvo, obstaja možnost, da se v Slovenijo ne bo več vrnil. Kot je znano, pa Slovenija in BiH še nista podpisali meddržavnega sporazuma o izročanju storilcev kaznivih dejanj.

Utemeljeno pričakujejo, da ne bo več utajeval davkov

Čeprav se z ugoditvijo prošnji Đukiću ni strinjala niti uprava zapora na Dobu, je tričlanska komisija prošnji zapornika ugodila. Odločitev je obrazložila z mnenjem, da "se lahko utemeljeno pričakuje, da ne bo ponovil kaznivega dejanja". Ponovimo, da je Đukić v še enem kazenskem postopku zaradi suma davčne zatajitve.

Člani komisije, ki jih imenuje minister za pravosodje, so Igor Bele z ministrstva za pravosodje (predsednik komisije), sodnica vrhovnega sodišča Vesna Žalik in tožilka Janja Perhavec Verčič.

Pomilostitve in pogojni odpust za gospodarski kriminal

Primer Đukića sicer ni prvi primer, kjer se državni organi niso strinjali glede ugodnosti za obsojenega v zadevah gospodarskega kriminala.

Spomnimo, da je predsednik države Borut Pahor pred tedni pomilostil lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen.

V tem primeru je minister Goran Klemenčič predsedniku predlagal, da se prošnji za pomilostitev ne ugodi. "Za negativno mnenje obstajajo povsem konkretni razlogi. Storjeno je bilo nadaljevano kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete, ki je prioriteta politike pregona kaznivih dejanj, priznanje obsojenca je že bilo ustrezno upoštevano pri izreku kazni (pogojna obsodba osmih mesecev s preizkusno dobo dveh let), kaznivo dejanje je bilo storjeno v zvezi s poslovnimi listinami Sportine, obsojenec pa je prošnjo za pomilostitev vložil zaradi njenega finančnega prestrukturiranja. Edini učinek pomilostitve bi bil izbris obsodbe iz kazenske evidence pred zakonsko določeno rehabilitacijo, ki bi se sicer zgodila aprila 2016," so takrat sporočili s pravosodnega ministrstva.