Četrtek, 23. 5. 2019, 11.23
4 leta, 11 mesecev
Udarec po denarnici ne prepriča staršev, da bi cepili #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,23
61
V Sloveniji, kjer smo letos zaznali 12 primerov ošpic, staršem necepljenih otrok grozi do 500 evrov kazni.
Skladno s povečevanjem števila vlog za opustitev cepljenja je zadnja leta naraščalo tudi število staršev, ki so jih zdravniki zaradi zavračanja obveznega cepljenja prijavili inšpektoratu. A ta po dolgotrajnih postopkih izreče le malo glob - lani je bilo 1.200 prijav, izrekli pa so 87 glob -, teh pa starši pogosto niti ne plačajo. In navsezadnje, inšpekcijski postopki v večini primerov ne privedejo do cilja - cepljenja.
Starši se vse pogosteje upirajo obveznemu cepljenju. Po zakonu o nalezljivih boleznih, ki ureja področje obveznih cepljenj, morajo starši oziroma skrbniki, če ne želijo cepiti, pri ministrstvu podati predlog za opustitev cepljenja.
Za tiste otroke, ki imajo zdravstvene razloge za opustitev cepljenja (po zakonu so to alergije na sestavine cepiva, resen neželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva in bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem), predlog poda pediater. A na ministrstvu za zdravje pravijo, da vloge staršev predstavljajo veliko večino vlog - okrog 95 odstotkov vseh.
Kot smo že pisali prejšnji teden, je število predlogov v zadnjih petih letih močno naraščalo. Leta 2014 so prejeli 348 vlog, leta 2015 388 vlog, leta 2016 594 vlog, leta 2017 1.214 vlog, leta 2018 1.071 vlog. V začetku letošnjega leta pa se je po navedbah ministrstva število vendarle zmanjšalo. Ocenjujejo, da je to morda posledica komunikacijske kampanje ministrstva ali pa pojava ošpic, kjer je necepljenost zaradi hitre nalezljivosti bolezni - in na drugi strani njene nevarnosti - tudi najbolj problematično.
Nemčija, kjer letos naštejejo več kot 100 primerov ošpic mesečno, cepljenje proti tej bolezni še ni obvezno. Zdaj želijo to spremeniti, za morebitne kršitve pa predlagajo ostre sankcije.
Nemčija predlaga, kar Slovenija že ima
Medtem ko za zadnje tri okužene še ni znano, so nam za devet drugih letošnjih primerov ošpic na NIJZ na vprašanje, ali so bili dvakrat cepljeni, odgovorili: "Šest bolnikov ni vedelo, ali so bili cepljeni ali ne, dva sta vedela, da nista bila cepljena, in eden je bil cepljen le z enim odmerkom cepiva."
Povečano število ošpic letos zaznavajo v večini razvitih držav, od Francije, ZDA do Nemčije, kjer je cepljenje danes neobvezno, ob porastu primerov ošpic pa zdravstveni minister Jens Spahn predlaga obvezno cepljenje otrok proti ošpicam in stroge sankcije za tiste, ki tega ne bi upoštevali. Necepljene otroke bi izključili iz vrtca, starši pa bi morali plačati do 2.500 evrov kazni.
V Sloveniji, kjer smo letos zaznali 12 primerov ošpic, take finančne sankcije že poznamo in so tudi pri nas relativno visoke. Staršem grozi do 500 evrov kazni. Ministrstvo za zdravje pa napoveduje, da bo preučilo tudi možnost omejitev pri vpisu v vrtec in/ali šolo, saj namerava do konca leta spisati novelo zakona o nalezljivih boleznih. Več v članku Tudi v Sloveniji strožje kazni za starše necepljenih otrok?
V katerih primerih padajo globe in kako visoke so?
A dosedanji postopki sprožajo dvome o učinkovitosti finančnih sankcij. Pri nas postopek zoper starše, ki zavrnejo cepljenje, praviloma teče, tako da:
- Pediater o tem obvesti zdravstveni inšpektorat.
- Starši imajo nato možnost, da pisno ali ustno pojasnijo, zakaj so odklonili obvezno cepljenje ali se mu izmikajo - vzporedno starši praviloma podajo tudi predlog za opustitev cepljenja na ministrstvo za zdravje (komisija pri ministrstvu, ki te vloge obravnava, odobri le odstotek vseh).
- Inšpektorji lahko v prvi fazi za izmikanje cepljenju izrečejo globo v višini 41,73 evra, hkrati pa v odločbi staršem zapovejo, da morajo otroke vključiti v program obveznega cepljenja.
- Če starši pravnomočne odločbe ne upoštevajo, jim lahko inšpektor izreče 500 evrov globe.
- Če se starši ne odzovejo vabilu inšpektorata na obravnavo ali pa ne sledijo odločbi, jim lahko inšpektorat izreče tudi kazni do 200 evrov oziroma do 1.000 evrov po zakonu o upravnem postopku. A podatki kažejo, da inšpektorat teh kazni ne izreka.
Starši ne plačujejo ...
Tako kot število predlogov za opustitev cepljenja je zadnja leta naraščalo tudi število prijav na inšpektorat. "Največ prijav smo prejeli v letu 2017, in sicer več kot 1.200. V letu 2018 smo prejeli več kot 700 prijav, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa 12," pojasnjujejo na inšpektoratu.
A kot kažejo številke, je bilo število prijav še leta 2017 približno enako številu predlogov za opustitev cepljenja (okrog 1.200), leta 2018 pa je ob tisoč predlogih za opustitev inšpektorat dobil nekaj več kot 700 prijav. Še večji razkorak pa je pri številu izrečenih glob. Tako je inšpektorat leta 2016 izrekel 12 glob v višini 41,73 evra in nobene v višini 500 evrov, leta 2017 se je število prvih povečalo na 31, število drugih pa na tri. Lani je bilo že 67 glob v višini 41,73 evra ter 20 v višini 500 evrov. Letos bi se lahko število še povečalo, saj so v prvih treh mesecih izrekli 10 nižjih in 14 višjih glob.
Podatki kažejo tudi, da starši teh glob pogosto ne plačujejo. Od 87 lani izrečenih glob (skupen znesek je 13.600 evrov) je plačanih 39 glob, pravijo na inšpektoratu, večina v polovičnem znesku. Preostalih 48 je že ali pa še bodo predane v izterjavo Finančni upravi RS (Furs).
... niti ne cepijo
Vodja zdravstvenega inšpektorata Andreja Mojškrc pravi, da so ti postopki praviloma dolgotrajni, saj imajo inšpektorji več težav:
- nepopolne prijave: te ne vsebujejo vseh podatkov, ki so potrebni za začetek postopka, zato jih mora inšpektor pridobiti po uradni dolžnosti. Občasno manjkajo tudi podatki, proti katerim nalezljivim boleznim obveznik odklanja cepljenje in ali je bil opravljen postopek ugotavljanja morebitnih razlogov za opustitev cepljenja.
- težave pri vročanju vabil, pozivov, sklepov: osebe ne prebivajo na naslovu, ki ga v prijavi posreduje zdravnik, niti na naslovu, ki ga najdemo v Centralnem registru prebivalcev, še posebej pa je težavno vročanje osebam, ki so prijavljene v tujini ali živijo v romskih naseljih.
Je torej udarec po denarnici neučinkovit ukrep? "Dejstvo je, da vodenje tovrstnih dolgotrajnih postopkov do zdaj v večini primerov ni privedlo do cilja - cepljenja," pravi Mojškrčeva. Na vprašanje, ali imajo kakšen predlog za posodobitev, pa odgovarja le, da predlog za izboljšanje učinkovitosti lahko podata stroka in zakonodajalec.
Kot že napisano, na ministrstvu za zdravje v programu dela za letos načrtujejo, da bi do decembra predstavili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ureja področje cepljenj (tudi proti ošpicam).
Tako lahko preverite, ali ste zaščiteni
Na NIJZ ob naraščanju primerov ošpic in širjenju bolezni v nekaterih državah, kamor radi potujemo tudi Slovenci (na primer Italija, Nemčija, Francija, Severna Makedonija), priporoča, da preverite, ali ste bili cepljeni dvakrat, kar omogoča optimalno zaščito.
Če tega podatka nimate, se lahko testirate na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, za testiranje je treba odšteti dobrih 12 evrov, ter v ljubljanski, kranjski in mariborski izpostavi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Cena testiranja v teh je okoli 21 evrov.
Cepljenje mladih do starosti 26 let krije obvezno zdravstveno zavarovanje, preostali pa ga lahko opravijo po predhodnem dogovoru pri svojem izbranem zdravniku ali na območni enoti NIJZ. Cena je 21 evrov za en odmerek.
Zagovorniki cepljenja: cepiva so učinkovita
Ministrstvo za zdravje in NIJZ sta v zadnjih letih ob povečevanju števila tistih, ki dvomijo o učinkovitosti cepiv, tem pripisujejo negativne učinke na zdravje cepljenih otrok ali pa v cepljenju vidijo zaroto farmacevtskega lobija, okrepila komunikacijo o pozitivnih učinkih cepiv.
Necepljenje namreč, kot poudarjajo, ne predstavlja tveganja le za dotično necepljeno osebo, temveč tudi za prebivalstvo, saj je za preprečevanje širjenja hitro nalezljivih bolezni (na primer ošpic, rdečk, mumpsa) ključno, da je cepljenih več kot 95 odstotkov ljudi.
V zadnjem poročilu o učinkih cepljenja je NIJZ objavil tudi grafiko, ki prikazuje časovnico uvedbe obveznih cepljenj proti posamezni bolezni in vpliv na pojavnost te bolezni.
Vir: NIJZ
61