Türk: Revščina je problem, o katerem moramo več razmišljati

Dodal je, da je revščina problem, o katerem moramo v naši družbi več razmišljati in da je naš družbeni razvoj na srečo dosegel raven, ko gmotno pomanjkanje ni nerešljiv problem. "To nas mora skrbeti" Predsednik republike je v video posnetku, ki so ga predvajali na posvetu, poudaril, da moramo v Sloveniji upoštevati zmanjšanje ravni dohodkov, ki prizadeva številne in povzroča položaj izključenosti. "To nas mora skrbeti," je opozoril. Po njegovem mnenju se moramo vprašati, kaj moramo storiti, da bomo revščino čim bolj zmanjšali.

Türk želi, da bi rezultati posveta vsaj omilili, če že ne odpravili revščino Türk pozdravlja današnji posvet o revščini, čeprav se ga ni mogel udeležiti osebno. "Želim, da bi rezultati posveta pomagali k oblikovanju politike, ki bo revščino pri nas zmanjšala in po možnosti odpravila," je dejal.

Evropska priporočila ter lastno znanje za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je na posvetu poudarila, da so evropske države v zadnjih desetletjih razvile različne sisteme držav blaginje. "Na podlagi evropskih priporočil ter lastnega znanja in izkušenj tudi v Sloveniji sledimo ključnim izzivom in lastnim ciljem za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti," je povedala.

"Primeri dobre prakse niso dovolj" Po njenih besedah imamo primere dobre prakse, ki še danes veljajo kot standard skrbi za človeka in njegovo dostojanstvo. "Žal to ni dovolj. Revščina je kljub vsem prizadevanjem prisotna. Tisto, kar nas mora zanimati, je ustvarjanje pogojev za dostojno in kakovostno življenje vsakega posameznika," je prepričana.

Ob tem izpostavlja, da moramo imeti za dostojno življenje vsi enake možnosti. "Vsi potrebujemo solidarnost, ko ne moremo poskrbeti zase, družba kot celota pa jo potrebuje za svoj obstoj in razvoj," je poudarila.

"Vrednote je potrebno podkrepiti s konkretnimi ukrepi politike" Dodala pa je, da zgolj vrednote niso dovolj. "Graditi jih moramo ob konkretnih ukrepih politike na vseh področjih, ki določajo socialni in ekonomski položaj posameznika in družbe. Za to je potrebno vzajemno sodelovanje služb na vseh ravneh," je prepričana.

Varuhinja pozorna na vprašanje revščine Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je poudarila, da je kmalu po začetku svojega mandata postala pozorna na pobude, ki so imele za skupni imenovalec revščino. Po njenih besedah so zato v uradu varuha človekovih pravic začeli analizirati vprašanje revščine.

"Podatki govorijo drugače kot dejstva" "Vprašanje je, kako opredeliti revščino, da jo bomo vsi opredeljevali na enak način. Kako razumeti socialni kontekst revščine, če podatki govorijo drugače kot dejstva," je dejala varuhinja.

"V EU 78 milijonov ljudi živi na pragu revščine" Hkrati je izpostavila vprašanje, ali je revščino mogoče zmanjšati brez političnih sprememb. "Poraja se vtis, da se revščine vse bolj zavedajo tudi politiki. Poudarjajo namreč, da v EU 16 odstotkov ljudi živi na pragu revščine, kar pomeni 78 milijonov prebivalcev. Kljub pozornemu spremljanju teh srečanj pa nisem zasledila, da bi sprejeli konkretne ukrepe za odpravo revščine, s katerimi bi države obvezali k spremembam," je opozorila Čebašek Travnikova.

V Sloveniji revnih več kot 200.000 ljudi Po njenih besedah naj bi bilo v Sloveniji revnih več kot 200.000 ljudi. "Če upoštevamo podatke Eurostata za leto 2005, bi se lahko uspavali s podatkom, da je stopnja tveganja revščine ena najnižjih v EU," pravi. Vendar ob tem poudarja, da bi bilo treba opraviti raziskavo o dejansko revnih. "Danes bo eno ključnih vprašanj, ali pri podatkih o revščini verjeti uradni statistiki, strokovnim študijam, javnomnenjskim raziskavam ali morda posameznikom, ki izražajo svoje mnenje na različne načine."

Kavčič o revščini in človekovih pravicah Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je poudaril, da tema o revščini in človekovih pravicah odstira eno od nekoliko zamegljenih projekcij družbene stvarnosti. "Pomagala nam bo razumeti del sestavin kakovosti življenja, to je svobode in blagostanja," je dejal.

Po njegovih besedah splošna deklaracija o človekovih pravicah pravi, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. "Načela splošne deklaracije o človekovih pravicah smo vgradili v naše ustave in zakone, vprašanje pa je, koliko jih v resnici uresničujemo. Pogosto deklaracija kot zagotovilo človeškemu rodu, da ne bo več trpel lakote in ponižanj, ostaja le mrtva črka na papirju," je prepričan.

Meni namreč, da se s problemom revščine ukvarjajo vlade številnih držav, vendar pravih rezultatov ni. Povsod po svetu se človekove pravice kršijo, revščina pa narašča," je dejal.

Socialni transferi rešujejo najbolj revne Opozoril je, da bi bila danes v Sloveniji revščina dvakrat večja, če vlada določenim skupinam prebivalstva ne bi omogočila prejemanja socialnih transferov. Po njegovem mnenju je "ključ do razrešitve problema človeške razklanosti in revščine v razvoju človekovega samozavedanja".