Slovenska škofovska konferenca (SŠK) razmišlja o ustanovitvi katoliške univerze v Sloveniji.
Kot so povedali v škofovski konferenci, so priprave za ustanovitev univerze še v fazi načrtovanja, vendar je med slovenskimi škofi že dosežen načelni dogovor, da bo k ustanovitvi pristopila celotna SŠK. Univerza naj bi imela sedež v Ljubljani, fakultete pa bodo predvidoma navzoče na raznih koncih Slovenije, načrtujejo v SŠK.
"V najboljšem primeru čez dve leti"
SŠK je zaenkrat sestavila delovno skupino, ki bo analizirala možnosti ter pripravila programe s področja humanistike, pedagogike, socialnih ved, menedžmenta in prava. Kot so pojasnili iz konference, potekajo tudi že pogovori o kadrovski zasedbi. Univerza naj bi tako "v najboljšem primeru" vsaj z možnostjo podiplomskega študija začela z delovanjem čez dve leti.
Slovenska prizadevanja za ustanovitev katoliške univerze je podprla tudi Mednarodna zveza katoliških univerz (IFCU) na svoji konferenci, ki je potekala v Lizboni med 13. in 17. novembrom. Zveza je ponudila svojo pomoč na znanstveno-raziskovalnem in izobraževalnem področju. Predstavitvi projekta slovenske katoliške univerze so prisluhnili rektorji univerz iz Valencie, Lyona in Belfasta.
Pregledali razvoj katoliških univerz in postavili smernice
Konference z naslovom Katoliška univerza - izzivi preteklosti in sedanjosti so se udeležili profesorji, rektorji, predsedniki in drugi predstavniki katoliških univerz z vsega sveta. Osrednja tema je bila pregled razvoja katoliških univerz in postavitev smernic univerzitetnega katoliškega šolstva za prihodnost. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik tajništva Slovenske škofovske konference za ustanovitev katoliške univerze v Sloveniji Andrej Naglič. Slednji se je med drugim sestal s predsednikom in generalnim sekretarjem IFCU Guy-Real Thivierge, ki je javno podprl slovenska prizadevanja za ustanovitev katoliške univerze.
Prežeto s katoliškimi vrednotami
Na konferenci so prišli do različnih zaključkov, med drugim tudi, da mora biti znanstveno-raziskovalno delo katoliških univerz prežeto s katoliškimi vrednotami. Univerze so dolžne pospeševati uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se dejavno boriti proti krivici in diskriminaciji, vzpodbujati solidarnost v družbi, socialno-ekonomski razvoj, aktivno državljanstvo, socialno prikrajšanim pa omogočati dostop do visokošolskega izobraževanja. Katoliške univerze vstopajo v dialog z različnimi kulturami in si prizadevajo za ohranitev katoliške akademske tradicije ter povezovanje vere in znanosti, so zapisali.
IFCU zagotavlja kakovost in kontinuiteto dela
Konferenco je organizirala IFCU, ki ima sedež v Parizu in je bila ustanovljena leta 1924 z namenom povezovanja in sodelovanja katoliških univerz in znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih inštitutov. Po drugi svetovni vojni jo je priznal papež Pij XII. Povezala se je s Kongregacijo za katoliško vzgojo ter Papeškim svetom za laike. IFCU danes združuje okrog 200 najuglednejših katoliških univerz z Evrope, Azije, Afrike ter Severne in Južne Amerike. Uživa tudi posvetovalni status pri mednarodnih organizacijah OZN, UNESCO, Svetu Evrope, ECOSOC na Dunaju ter pri Komisiji za človekove pravice v Ženevi.
IFCU povezuje katoliške univerze in raziskovalne inštitute v mrežo sodelavcev ter preko mednarodnih izmenjav prispeva h kakovosti in kontinuiteti njihovega dela, utrjevanju njihovega specifičnega katoliškega značaja in poslanstva ter skrbi za njihovo avtonomijo.
Ministrstvo "odpira visokošolski prostor"
"Javne katoliške univerze so pozitivna dopolnitev javnega državnega visokošolskega znanstveno-izobraževalnega sistema," je zapisal Naglič. Vsebinsko se to kaže na področju odpiranja mednarodnega znanstveno-raziskovalnega in študijskega sodelovanja v mreži več kot tisoč univerz in raziskovalnih inštitucij z vsega sveta.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVŠZT) so pojasnili, da med predstavniki ljubljanske nadškofije in ministrico Mojco Kucler Dolinar do zdaj ni potekal noben sestanek. Na MVŠZT tudi niso prejeli pobude za ustanovitev katoliške univerze. Povedali pa so, da odpirajo slovenski visokošolski prostor, pri tem pa ocenjujejo, da bi bilo v Sloveniji prostora za sedem do deset visokošolskih središč. "Kdaj in kdo jih bo ustanovil, pa je stvar pobudnikov nastanka morebitnih novih univerz oziroma visokošolskih središč," pojasnjujejo na ministrstvu ter dodajajo, da za vse veljajo enaki pogoji za ustanovitev.
Kocjančičeva: Ne na račun skopih sredstev za obstoječe inštitucije
Rektorica Univerze v Ljubljani Andreja Kocijančič ideje o ustanovitvi za zdaj ne komentira, saj z njo še ni seznanjena, prav tako pa ji ni poznana vsebina dela takšne univerze. Rektorica sicer pozdravlja ustanovitev novih univerz oziroma visokih šol, če se le-te financirajo iz drugih virov in ne na račun izrazito prenizko odmerjenega deleža proračunskih sredstev za obstoječe inštitucije. Kocijančičeva opozarja, da so poleg finančnih sredstev pomembni tudi profesorski kadri, pri čemer po njenem mnenju z obstoječimi kadri v Sloveniji nismo sposobni zagotoviti primerne kakovosti novih visokošolskih inštitucij.