Tudi odbor DZ za priznanje Kosova

Po triurni razpravi je za ta sklep glasovalo 13 članov odbora, proti pa je bil le poslanec SNS Bogdan Barovič. Rupel: Neodvisnost Kosova zaradi posebnih okoliščin in stabilnosti v regiji Zunanji minister Dimitrij Rupel je v obrazložitvi vladnega predloga za priznanje Kosova poudaril, da je vlado vodila ugotovitev, da je pogajalska trojka izčrpala možnosti pogajanj o statusu Kosova in da je kosovska skupščina 17. februarja deklaracijo o neodvisnosti sprejela kot "legitimen izraz volje velike večine prebivalcev Kosova". Upoštevala pa je tudi posebne okoliščine, kot so ustavna umestitev Kosova kot avtonomne pokrajine v SFRJ, sistematična represija nad kosovskimi Albanci in dolgoletna mednarodna uprava Kosova.

"Skrajneži ne morejo diktirati slovenske zunanje politike"

Vlado so k predlogu priznanja Kosova vodile tudi pravica narodov do samoodločbe, na katero se je oprla tudi Slovenija pri svoji osamosvojitvi, skrb za stabilnost Kosova in regije, pa tudi februarski sklepi sveta zunanjih ministrov EU. Vlado je vodilo tudi to, da skrajneži, ki so razdejali slovensko veleposlaništvo v Beogradu, ne morejo diktirati slovenske zunanje politike.

"Priznanje ni uperjeno proti Srbiji" Rupel je pri tem izpostavil še, da gre pri neodvisnosti Kosova za primer sui generis, ki ne postavlja pod vprašaj Ustanovne listine ZN in Helsinške listine, in da odločitev za priznanje Kosova "ni uperjena proti Srbiji". Nasprotno, Slovenija si s Srbijo še naprej želi prijateljske odnose, želi pa si tudi njeno nadaljnjo približevanje EU, za kar si že ves čas prizadeva, je dejal.

Barovič: Kaj pa če bodo pripadniki albanskega naroda v Sloveniji zahtevali avtonomijo?

Kot je dejal Bogdan Barovič, pomeni enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova začetek nestabilnosti v regiji in odpira možnost destabilizacije Evrope z razglasitvijo neodvisnosti tudi drugih regij ali podobnih zahtev katerih od narodov. Dodal je, da se v SNS tudi bojijo, da bi se čez kakih deset let pripadniki albanskega, srbskega ali nekaterih drugih narodov v Sloveniji zahtevali "status avtonomnih manjšin".

Lahovnika skrbi za slovensko gospodarstvo Matej Lahovnik je v imenu poslanske skupine Zares izrazil presenečenje, ker bodo o priznanju Kosova odločali že na izredni seji DZ, saj menijo, da bi bilo bolj smiselno na priznanje počakati, da na Kosovu sprejmejo ustavo in temeljne zakone, ki bodo pokazali, da bo srbska manjšina ustrezno zaščitena. Želijo si tudi, da bi Slovenija s priznanjem počakala, dokler se strasti v Srbiji ne poležejo, saj jih skrbijo posledice za slovensko gospodarstvo, ki ima v Srbiji za 1,2 milijarde evrov investicij.

Milan Cvikl (SD) je predlagal amandma k sklepu OZP, tako da bi DZ sprejel sklep o priznanju Kosova kot primera "sui generis", vendar pa tega amandmaja predsednik odbora Jožef Jerovšek (SDS) ni uvrstil na glasovanje. Cvikl je nato napovedal, da se bo glasovanja danes vzdržal, ker niso bili spoštovani postopki, kar je tudi storil. Omenjena formulacija pa se mu je zdela potrebna v primeru, če bi se še "kaka druga skupnost odločila za neodvisnost".

Nova realnost na Zahodnem Balkanu Jerovšek je poudaril, da se je na Zahodnem Balkanu vzpostavila nova realnost, ki jo mora upoštevati mednarodna skupnost in pri priznanju katere je potrebna enotnost slovenske politike. Tako kot Marjan Drofenik (SLS) je bil mnenja, da do priznanja ne prihaja prehitro. Jožef Horvat (NSi) pa je menil, da je ureditev statusa Kosova nujna za stabilnost v regiji. Kot je dodal, bo poslanska skupina NSi priznanje podprla zaradi pravice narodov do samoodločbe, pa tudi zaradi statusa Kosova v nekdanji SFRJ.

Nepovezani poslanci: O Kosovu šele, ko bodo države EU dosegle soglasje

Medtem pa je poslanska skupina nepovezanih poslancev na predsednika DZ Franceta Cukjati naslovila zahtevo, naj z dnevnega reda sredine izredne seje DZ umakne točko o priznanju neodvisnosti Kosova. Slovenija bi morala delovati v smislu povezovanja držav članic EU in držav regije, zato v poslanski skupini pričakujejo, da bo predlog sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova umaknjen z dnevnega reda, dokler države članice Evropske unije ne dosežejo soglasja o priznanju.